Jedro

Psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice žrtve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (I., III., V. in VI. tč.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I.) da se nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 (šest) mesecev od izdaje tega sklepa dalje prepove: - približati se predlagateljema A. A. in mld. B. B. na razdalji, manjši od 200 m, - približevati se naslovu ..., ..., kjer živita predlagatelja, na razdalji, manjši od 200 m, - približevati se delovnemu mestu predlagateljice, in sicer ..., ..., na razdalji, manjši od 200 m, - približevati se Vrtcu ..., ..., ki ga obiskuje mld. B. B., na razdalji, manjši od 200 m, - nadlegovati predlagateljico oziroma navezovati kakršnekoli stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s telekomunikacijskimi sredstvi; (II.) da ukrep prepovedi približevanja ne velja v delu, v katerem gre za izvajanje stikov med nasprotnim udeležencem in mld. B. B., v kolikor bodo stiki dogovorjeni ali določeni na sodišču v posebnem postopku; (III.) da se v primeru kršitev prepovedi iz točke I. tega sklepa nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v znesku 200 EUR in da se bo denarna kazen v primeru neizpolnitve obveznosti oz. kršitve prepovedi prisilno izvršila po uradni dolžnosti, hkrati pa bo sodišče določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in novo denarno kazen v višjem znesku za primer, da nasprotni udeleženec niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti; (IV.) da se v preostalem delu glede prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu obema predlagateljema za še nadaljnjih šest mesecev predlog z dne 19. 11. 2024 zavrne; (V.) da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži izvršitve tega sklepa; in (VI.) da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

2.Nasprotni udeleženec se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se z ugotovitvami sodišča, da je na ravni verjetnosti izkazano, da je v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga prišlo do nasilnega ravnanja, ravno tako ni izkazana ponovitvena nevarnost na strani nasprotnega udeleženca. Sodišče je napak v celoti sledilo navedbam predlagateljice, kljub temu, da le-teh ni podprla niti z enim dokazom in da v izpovedbi ni znala časovno in vsebinsko opredeliti domnevno nasilnih dogodkov in je prihajala v nasprotje sama s seboj. Poročilo CSD z dne 13. 12. 2024 je bilo izdelano izključno na podlagi povzetkov navedb predlagateljice in ne gre za objektivno ugotovljene ugotovitve CSD-ja. V zvezi z videvanjem avtomobila nasprotnega udeleženca pa je prepričljivo v izpovedbi pojasnil, da se mimo vrtca in bloka (kjer živi predlagateljica) pelje, kadar rabi delavca C. C., ter da ga takrat žena pelje do njega, tam obrnejo in gredo skupaj nazaj. Glede na to, da je časovno in krajevno zelo natančno opredelil, kako poteka njegova pot do omenjenega delavca, in ob upoštevanju dejstva, da ga vedno vozi njegova žena, je povsem nelogično, da bi na tak način "zalezoval" bivšo partnerko. Po drugi strani pa je povsem neverjetno, da ga predlagateljica, ob tem da sama navaja, da naj bi se to dogajalo vsakodnevno, ni niti enkrat uspela pri tem fotografirati in ustrezno ukrepati, glede na to, da naj bi bila takrat slednjemu že odrejena prepoved približevanja. Pri tem predlagateljica prihaja v nasprotje sama s seboj, saj je najprej izpovedovala, da ni mogla narediti fotografije (kljub temu, da so ji na policiji rekli, da mora imeti dokaze), češ da preden dobi telefon iz žepa, se on že odpelje, nato pa je dejala, da ima fotografije in jo je pokazala policistom. Fotografije ni predložila, posebej nenavadno pa je, da v takšnem primeru ne bi ukrepali policisti, če bi jih z njimi res seznanila. Tudi nadaljnje ugotovitve sodišča glede klicev s strani nasprotnega udeleženca v zadnjih dveh mesecih so v luči presojanja, ali je prihajalo do nasilnih ravnanj, povsem izvzete iz konteksta, saj je pri tem treba upoštevati, da v zatrjevanem obdobju nasprotni udeleženec ni imel prepovedi približevanja, kar pa je še bolj pomembno, pa je to, da mu je predlagateljica v tem obdobju, kljub drugačnemu dogovoru pred CSD in brez kakršnekoli pravne podlage povsem arbitrarno onemogočila stike s sinom B. B. Ob upoštevanju navedenega je tako povsem logično, da je po izteku prepovedi približevanja poskušal priklicati predlagateljico, da bi vzpostavil vsaj kratkotrajen telefonski stik s sinom oziroma da bi s strani predlagateljice prejel vsaj osnovne informacije o njegovem počutju in stanju. Ne gre spregledati, da se predlagateljica na klice ni odzivala, kar je potrdila tudi sama zaslišana. Pri tem sodišče tudi povsem neutemeljeno ugotavlja, da naj bi ti klici zbujali mld. sina B. B., saj bi lahko predlagateljica ugasnila telefon, če je otrok oziroma sama že spala (kot rečeno, pa se na klice tako ali tako ni javljala). Nadalje nasprotni udeleženec meni, da je napačno materialnopravno naziranje sodišča, ki glede nasilnih ravnanj ni presojalo zgolj enega dogodka, ki se je zgodil 27. 9. 2024, ko jo je na stikih v njenem stanovanju žalil, temveč celotno obdobje partnerske zveze, v kateri je večkrat prišlo do nasilja, nazadnje pa septembra 2024 oziroma še kasneje, saj predmet presoje ne morejo biti pavšalno vsa ravnanja, ne glede na časovno oddaljenost (smiselno zato Zakon o preprečevanju nasilja v družini - ZPND v 4. odstavku 22.b člena tudi omejuje rok za vložitev predloga na zadnjih šest mesecev pred povzročitvijo nasilja). Tako predlagateljica kot tudi nasprotni udeleženec sta izpovedala, da so stiki pred domnevnim dogodkom 27. 9. 2024 potekali v redu (6. 5. 2024 sta na CSD celo sklenila sporazum glede varstva in vzgoje, stikov in preživnine). Predlagateljica v tem za presojo relevantnem obdobju ni znala konkretizirati spornih ravnanj na strani nasprotnega udeleženca. Presoja drugih ravnanj, ki naj bi se dogajali v preteklosti, tj. še pred rojstvom skupnega sina udeležencev, pa ne morejo biti relevantna za presojo. Če pa jih sodišče že presoja, bi moralo konkretizirano ta ravnanja opredeliti, nato pa pri presoji upoštevati tudi dokazno gradivo, ki ga je v zvezi z dogodki predložil nasprotni udeleženec (sklep o zavrženju kazenske ovadbe), in je nedvomno dokazno močnejše kot gole navedbe predlagateljice. Nasprotni udeleženec ugotavlja, da predlagateljica ni prepričljivo izpovedala, da je bila v teh dogodkih žrtev (npr. ob domnevnem napadu v ..., ko naj bi se nameril, da jo bo udaril, je predlagateljica povedala, da ga je celo sama porinila iz stanovanja, da je priletel v sosednja vrata "v rikverc", nato pa se je "zrihtal" in šel). Tudi glede dogodka, ki naj bi se zgodil 27. 9. 2024 in je edini relevanten dogodek za presojo v tej zadevi, je sodišče sledilo golim navedbam predlagateljice, kljub temu, da je nasprotni udeleženec predložil materialni dokaz (listino delodajalca), da je bil tega dne v zatrjevanem časovnem okviru v službi. Sodišče se je pri presoji te listine napak oprlo na njegovo izpovedbo, da delodajalec ni ves čas prisoten v delavnici ampak hodi tudi po terenu, kljub temu, da je v zvezi s tem na splošno odgovoril, da ne ve, ali je bil delodajalec ta dan konkretno ves čas prisoten ali ne (in tako ni izpovedal, da nadrejeni tega dne ni bil v delavnici). Glede na to, da predlagateljica v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza, bi moralo sodišče v tem delu nedvomno slediti nasprotnemu udeležencu. Nasprotni udeleženec nadalje ugotavlja, da je sklep v zvezi s ponovitveno nevarnostjo pomanjkljivo obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Ni jasno, kateri sklep o prepovedi približevanja ima sodišče v mislih, ko se v 13. točki obrazložitve sklicuje, da naj bi bil nasprotni udeleženec po izteku že izrečenega ukrepa o prepovedi približevanja ponavljal utečena ravnanja. Če je imelo sodišče v mislih sklepe o prepovedi približevanja v letih 2021 in 2022, je namreč treba nujno ugotoviti, da sta imela po teh sklepih udeleženca še skupnega otroka in bila v zvezi, poleg tega pa zoper nasprotnega udeleženca ni bil začet noben kazenski postopek. Če pa je imelo v mislih sklep o prepovedi približevanja zaradi dogodka z dne 27. 9. 2024, pa je treba ugotoviti, da se je nasprotni udeleženec tega sklepa striktno držal, po izteku pa predlagateljico kontaktiral le zaradi stikov v zvezi s sinom, saj mu jih predlagateljica vztrajno onemogoča. Za najpomembnejše se izkaže, da v konkretnem primeru ni prišlo do psihičnega nasilja. Iz zaslišanja predlagateljice je jasno razvidno, da pri njej niso prisotni občutki strahu, ponižanja, manjvrednosti, ogroženosti ali drugačne duševne stiske. Celo sodišče samo je med zaslišanjem izpostavilo, da je predlagateljica zelo samozavestna v svojem govorjenju - nasprotnega udeleženca je naslavljala z besedo "kitajc" in "budala", povedala, da je zanjo "najslabši človek", "največja podlost človeka na tem svetu". Na vprašanje, ali mu je to izrekla tudi takrat, je odgovorila "tudi, pa še kaj več", in na vprašanje, kaj na primer, "jaz priznam, to je za mene en đubre", takšna komunikacija pa izhaja tudi iz SMS sporočil, ki jih je predložil nasprotni udeleženec in iz katerih izhaja vse prej, kot pa da bi se predlagateljica nasprotnega udeleženca bala oziroma doživljala občutke, ki jih v 3. členu zahteva ZPND. Sklep je v tem delu nedvomno zgrešen glede mld. otroka, saj slednji s strani nasprotnega udeleženca ni bil nikdar ogrožen. Predmetni postopek ni posledica izvrševanja psihičnega nasilja nad predlagateljico, temveč način predlagateljice, da bi nasprotnega udeleženca predstavila v čim slabši luči in nato v družinskem postopku to uveljavljala kot dodaten razlog za omejitev stikov. Izpodbijani sklep bo lahko v primeru njegove pravnomočnosti prilagala kot dokazilo v odprte sodne in druge postopke in prikazovala nasprotnega udeleženca kot nasilneža, kljub temu da temu ni tako in je skušal stik vzpostavljati predvsem zaradi skupnega otroka (takšno dolžnost in pravico mu, ob odsotnosti drugačne odločitve sodišča, zagotavlja tudi Družinski zakonik). Z izpodbijanim sklepom je prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja nasprotnega udeleženca in do izvajanja stikov z mld. sinom.

3.Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Nasprotni udeleženec v pritožbi izpodbija odločitev o naloženih prepovedih ter v zvezi s tem o izreku denarne kazni v primeru kršitev prepovedi in posledično o stroških postopka, kar pomeni, da je sklep v tč. II. in IV. postal pravnomočen in ni predmet pritožbenega preizkusa.

6.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti na podlagi smiselne uporabe drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1.

7.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo določbe ZPND, katerih namen je varstvo družinskih članov pred nasiljem (fizičnim, spolnim, psihičnim in/ali ekonomskim) in ukrepanje za odvrnitev nadaljnje škode. Primarni cilj ukrepov, ki so v 19. členu ZPND primeroma našteti, je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja.

8.Med udeleženci ni sporno (teh navedb v predlogu za določitev ukrepov nasprotni udeleženec ni konkretizirano prerekal, zato se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 štejejo za priznana):

-da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec nekdanja zunajzakonska partnerja in starša predlagatelja mld. B. B. (roj. 18. 5. ...);

-da sta se spoznala oktobra leta 2019 in skupaj začela bivati v letu 2020;

-da je v oktobru 2020 zbolel sin nasprotnega udeleženca, zaradi česar se je nasprotni udeleženec pogosto odpravljal k svoji nekdanji ženi in se v letu 2021 k njej tudi preselil, nato pa ponovno premislil in se junija 2021 vrnil k predlagateljici;

-da se je po vrnitvi k predlagateljici popolnoma spremenil in začel prekomerno uživati alkohol ter bil v vinjenem stanju do predlagateljice žaljiv ter nad njo izvajal psihično nasilje, tako da jo je žalil (z besedami kurba, koza, prasica, seljačina), ob čemer sta bila pogosto prisotna tudi hči in sin predlagateljice iz prejšnje zveze (Č. Č. in D. D.), prišlo pa je tudi prvič do fizičnega nasilja dne 25. 10. 2021. Takrat je prišel v poznih urah domov vinjen ter pričel kričati ter hotel hčerko F. F. (iz prejšnje zveze) odpeljati k njeni materi, predlagateljica pa mu je, ker je bil močno vinjen in nesposoben za vožnjo, želela dopovedati, da naj ostane doma. Nasprotni udeleženec jo je potem potisnil v podboj vrat, jo s čelom udaril v predel nosu, da se ji je ulila kri; vse to pa sta videla D. D. in Č. Č., ki sta se v prepir vpletla, zaradi česar je predlagateljica poklicala policijo. Policijska postaja Laško je nasprotnemu udeležencu istega dne zaradi opisanega dogodka izrekla ukrep prepovedi približevanja, ki je bil potrjen in podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 58484/2021;

-da je po opisanem dogodku nasprotni udeleženec predlagateljici obljubljal, da se bo popravil, da ne bo več užival alkohola ter jo prosil, če se lahko vrne k njej, saj da nima kam drugam, in da je predlagateljica v upanju, da se bo res spremenil, v to privolila;

-da se stanje ni spremenilo; nasprotni udeleženec je še vedno užival alkohol in tudi druge prepovedane substance ter ob tem vedno nad predlagateljico izvajal nasilje - žalil jo je z besedami, kot so "prasica, kurba skurbana, poglej, kakšna si..." in druge neprimerne in izjemno nizkotne besede; v treznem stanju pa se ji je opravičeval in jo prosil, da mu odpusti;

-da je bil nasprotni udeleženec zaradi svojega življenjskega stila, prekomernega uživanja alkohola, ponočevanja večkrat udeležen v policijskih postopkih (vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bilo zaseženo vozilo);

-da predlagateljica izvajanja nasilja s strani nasprotnega udeleženca ni več prenesla in da ne živita skupaj od aprila 2022, vendar pa se njun odnos s selitvijo nasprotnega udeleženca še ni prekinil, saj je zanosila in 18. 5. 2023 rodila B. B.;

9.Nasprotni udeleženec pritožbeno ne izpodbija naslednjih ugotovitev sodišča prve stopnje v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa: