Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Bolezen je razlog za vrnitev v prejšnje stanje zgolj v primeru, če je nepredvidljiva in nenadna tako, da predlagatelju preprečuje, da bi opravil procesno dejanje sam ali pa po pooblaščencu. Iz predložene medicinske dokumentacije ne izhaja, da je bila tožničina bolezen takšne narave.
I. Tožba s zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. S sklepom št. Bpp 868/2014 z dne 2. 8. 2017 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči dodeljene A.A. Iz obrazložitve izhaja, da se je postopek, za katerega je bila z odločbo, št. Bpp 868/2014 z dne 27. 6. 2014 upravičenki A.A. dodeljena brezplačna pravna pomoč, vodil pri Okrožnem sodišču v Celju pod št. P 773/2014. V tej zadevi je sodišče prve stopnje dne 25. 5. 2017 izdalo sodbo, ki je bila tožeči stranki vročena 26. 6. 2017. Glede na to bi morala tožnica kot izvajalka brezplačne pravne pomoči vrniti napotnico najkasneje v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, to je do vključno 11. 7. 2017, vrnila pa jo je šele 24. 7. 2017, torej po preteku 15 dnevnega roka, ki ga predpisuje peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na to, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničin zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči zavrnil. 2. S sklepom št. Bpp 868/2014 z dne 9. 8. 2017 je organ za brezplačno pravno pomoč tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil. Tožnica je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je napotnico v zvezi z odločbo št. Bpp 868/2014 z dne 24. 6. 2014 vrnila po preteku 15 dni od prejema odločbe prve stopnje iz upravičenega razloga. Pojasnila je, da napotnice ni vrnila pravočasno iz zdravstvenih razlogov, ker ima od začetka julija 2017 hude težave z očmi, zaradi česar je bila popolnoma onemogočena pri opravljanju administrativnega dela in dela z računalnikom ter nasploh svoje dejavnosti, ki jo opravlja kot samozaposlena. Organ ugotavlja, da iz predložene zdravstvene dokumentacije izhaja, da je odvetnica 3. 7. 2017 (pravilno: 7. 7. 2017) poiskala urgentno pomoč pri zdravniku zaradi poslabšanja keratokonjuktivitisa. Nadalje je opravila pregled pri zdravniku še 21. 7. 2017, 3. 8. 2017 in 5. 8. 2017. Po pregledu zadeve organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da razlogi navedeni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso takšni, da bi utemeljevali ugoditev predlogu. Ugotavlja, da je odvetnica prejela sodbo Okrožnega sodišča v Celju, št. P 773/2014 z dne 26. 6. 2017, ko še ni imela zdravstvenih težav. Glede na to, bi lahko odvetnica v roku 15 dni poklicala službo za brezplačno pravno pomoč in prosila za podaljšanje roka za predložitev napotnice. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa ni upravičen tudi zato, ker odvetnica ni izkazala, da ni mogla opravljati prav nobenega administrativnega dela. To namreč iz predložene zdravstvene dokumentacije ne izhaja, zato organ za brezplačno pravno pomoč tudi dvomi v navedbe, da odvetnica ni bila sposobna izpolniti napotnice v času zdravstvenih težav z očmi. Glede na to je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil. 3. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je kot izvajalka brezplačne pravne pomoči za upravičenko A.A. opravila številna procesna dejanja in sicer ji je svetovala, opravila več poizvedb o skupnem premoženju, vložila tožbo in več pripravljalnih vlog, bila prisotna na ogledu in vseh štirih narokih pred Okrožnim sodiščem v Celju, ki so trajali večino dneva, pri čemer je morala sama založiti stroške kilometrine za pristop na narok v Celju in še dodatno za ogled nepremičnine v ..., poleg tega je imela več sestankov s stranko in priprave na zaslišanje. Razlog, da je bila napotnica predložena organu za brezplačno pravno pomoč po preteku roka 15 dni, je opravičljive narave in sicer iz zdravstvenih razlogov, kar je izkazano z zdravstveno dokumentacijo. Napotnice ni mogla posredovati prej, saj je imela od začetka julija 2017 hude težave z očmi, zaradi česar je bila popolnoma onemogočena pri opravljanju administrativnega dela in dela z računalnikom in nasploh svoje dejavnosti, ki jo opravlja kot samozaposlena. Težav z očmi ni imela samo v juliju, ampak že v juniju, ki so se zaradi velike količine dela stopnjevale do te mere, da od julija dalje ni mogla delati z računalnikom ali se zadrževati na svetlobi zaradi bolečin ob bleščanju. Dne 7. 7. 2017 je najprej poiskala pomoč v zasebni ordinacijo B. d.o.o., kjer je bila urgentno obravnavana. V tistem obdobju so bile njene oči zelo občutljive na svetlobo, bleščanje, bile so v celoti pordele, pekoče, zaradi česar ni mogla niti gledati, kaj šele opravljati svojega dela. Bolečine v očeh so bile nevzdržne, tudi premiki zenice. V očeh je imela občutek peska. Zdravnik ji je priporočal bolniški stalež, počitek v temnem prostoru, neuporabo računalnika, mirovanje, prejela je terapijo. Ker se stanje po petih dneh mirovanja v temnih prostorih ni izboljšalo in je občutila še bistveno poslabšanje vida, se je želela naročiti na pregled pri zdravniku specialistu dr. C.C., specialistu oftalmologu, kjer je bila obravnavana prejšnja leta zaradi podobnih težav, vendar pa se je ta zdravnik upokojil. Zato se je naročila na nujen pregled v očesnem centru D. d.o.o., vse samoplačniško da bi prišla prej na vrsto. Dne 21. 7. 2017 je bila na pregledu v tem očesnem centru, ugotovljeno je bilo vnetje roženice in veznice ter za 1,5 poslabšan vid, diagnoza keratokonjuktivitis in miopija. Zdravnica je pojasnila, da je stanje zelo resno, da je bila veznica močno dražena. Prejela je dodatno medikamentozno terapijo. Na pregledu je bila ponovno 3. 8. 2017, ko je bilo ugotovljeno izboljšanje.
4. Do kasneje oddane napotnice je tako prišlo iz objektivnih in upravičenih razlogov, ko zaradi zdravstvenih težav z očmi ni mogla sproti opravljati svojega dela in je zato napotnico lahko oddala šele 24. 7. 2017, ko se je resno stanje vnetje oči od začetka julija zaradi doslednega upoštevanja prejete terapije s strani zasebnega zdravnika nekoliko umirilo in ne gre za namerno zamudo roka za predložitev napotnice. Dodaja, da odvetniško dejavnost opravlja sama in brez drugih zaposlenih, zato administrativnih zadev namesto nje, ki zaradi hudih težav z očmi ni mogla niti gledati, ni mogel opraviti nihče. Pri dveh zadevah v mesecu juliju je za pomoč oziroma substitucijo prosila kolega odvetnika, ki pa v njenem imenu ni mogel oddati napotnice, saj gre za osebno opravljeno storitev in le sama ve, katere storitve so bile opravljena in kdaj. Tožeča stranka zatrjuje, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo in sicer določba 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Glede na to predlaga, da sodišče spremeni izpodbijano odločitev in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, posledično pa tudi ugodi zahtevku za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in dodaja, da na njeno pravilnost kaže tudi okoliščina, da je tožeča stranka v zadevi Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 687/2017 vrnila napotnico dne 10. 7. 2017. To pa pomeni, da bi lahko napotnico pravočasno vrnila tudi v predmetni zadevi, to je do vključno 11. 7. 2017. 6. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi pojasnjuje, da je bila v zadevi Bpp 687/2017 napotnica vrnjena organu za brezplačno pravno pomoč dne 10. 7. 2017, šlo pa je za storitve opravljene dne 19. 5. 2017, 9. 6. 2017 in 12. 6. 2017, torej precej časa pred začetkom zdravstvenih težav in in je bila napotnica že prej izpolnjena in dne 7. 7. 2017 samo poslana po pošti. Tožeča stranka se sklicuje tudi na načelo pravičnosti in opozarja, da gre za okoliščine, ki se lahko pripetijo vsakomur.
7. Tožba ni utemeljena.
8. Tožnica v predmetni zadevi izpodbija dva upravna akta. S sklepom z dne 2. 8. 2017 je bil zavrnjen tožničin zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnica nudila upravičeniki A.A., ker je zamudila petnajstdnevni rok, ki ga za predložitev napotnice določa prvi odstavek 40. člena ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na peti odstavek 40. člena ZBPP, po katerem izvajalec, ki napotnice ne vrne v tem roku, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. 9. S sklepom z dne 9. 8. 2017 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Materialnopravna podlaga te odločitve je v ZUP1. Stranki, ki je iz upravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 103. člena ZUP). Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in te okoliščine vsaj verjetno izkazati (prvi odstavek 104. člena ZUP).
10. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazala. Ni mogoče sicer pritrditi zaključku organa za brezplačno pravno pomoč, da bi tožnica lahko napotnico vrnila takoj po 26. 6. 2017, ko še ni imela zdravstvenih težav, saj ima stranka pravico da zakonsko predvidene roke izkoristi v celoti2. Ne glede na to pa se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožničina bolezen ni bila taka, da bi upravičila vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen je razlog za vrnitev v prejšnje stanje zgolj v primeru, če je nepredvidljiva in nenadna tako, da predlagatelju preprečuje, da bi opravil procesno dejanje sam ali pa po pooblaščencu. Iz predložene medicinske dokumentacije ne izhaja, da je bila tožničina bolezen takšne narave. Kot izhaja iz tožbenih navedb, ima tožnica tovrstne težave večkrat, razen tega pa, kot navaja, so se njene težave začele že v juniju 2017. To kaže, da se bolezen ni pojavila povsem nepričakovano in iznenada, zato s tem razlogi za vrnitev v prejšnje stanje niso izkazani. Prav tako iz predložene dokumentacije za relevantno obdobje ne izhaja, da je bilo tožničino stanje takšno, da je bila povsem onemogočena opraviti kakršnokoli administrativno opravilo.
11. Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve so relevantna dejstva, navedena v izpodbijanih aktih, ne glede na to pa sodišče v zvezi z okoliščino, ki jo navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, namreč, da je tožnica dne 10. 7. 2017 predložila napotnico v zadevi Bpp 687/2017, in glede tožničinih pojasnil v pripravljalni vlogi v zvezi s tem, pojasnjuje, da se tudi dejanja brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. niso vršila v času zatrjevanih zdravstvenih težav.
12. Izpodbijana upravna akta sta torej tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).
13. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.
14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka novih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, ni predlagala (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
1 Drugi odstavek 34. člena ZBPP pravi: če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po ZUP. 2 Glej odločitev Ustavnega sodišča št. Up-216/99 z dne 19. 12. 2000.