Jedro

Ob občutno zvišanih mesečnih prejemkih na strani obeh preživninskih zavezancev je edino mogoč zaključek, da so se glede na stanje ob določitvi preživnine razmere na strani obeh preživninskih zavezancev spremenile v smislu 132. člena ZZZDR. Spremenjene razmere na strani obeh preživninskih zavezancev narekujejo ponovno presojo porazdeljenosti preživninskega bremena med tožnikom in materjo mladoletnih toženk ob upoštevanju 129. člena ZZZDR.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi glede zavrnitve tožbenega zahtevka za znižanje preživnine, ki jo je tožeča stranka dolžna plačevati toženima strankama, za obdobje od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 in glede stroškovne odločitve ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Pritožbi zoper sklep se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za znižanje tožnikove mesečne preživninske obveznosti za mladoletni hčerki P. K. in D. K. na 70,00 EUR za vsako od 03. 02. 2010 dalje. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženkama stroške pravdnega postopka v 15 dneh od prejema posebnega sklepa, s katerim bo odmerjena njihova višina, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožnik dolžan toženkama v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 710,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sklepa dalje do plačila.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 3410/2006 z dne 18. 09. 2007 že določena preživnina za mladoletni hčerki v znesku 120,00 EUR za vsako, ki je danes zaradi uskladitve z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin nekoliko višja. V času, ko je bila ta preživnina določena je bil zaposlen in je prejemal neto plačo v znesku 382,00 EUR, mati pa je bila brezposelna in je prejemala nadomestilo v višini 264,80 EUR. Potrebe vsake od mladoletnih hčera so bile ocenjene v višini 350,00 EUR. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi se od določitve preživnine njune potrebe zvišale. Brez dvoma pa so se spremenile premoženjske razmere na strani pravdnih strank. V pretežnem delu obdobja od vložitve tožbe do zadnjega naroka za glavno obravnavo je bil bodisi iskalec zaposlitve bodisi zaposlen na podlagi pogodbe le za nekaj ur tedensko oziroma mesečno, pri čemer so se dohodki iz naslova plače ali nadomestila gibali od nekaj evrov do nekaj deset evrov na mesec. Iz uradnih evidenc je razvidno, da ga je v tem obdobju preživljala sedanja partnerka z dohodki iz socialne pomoči, otroškega dodatka in preživnine za otroka. Nasprotno je bila mati mladoletnih toženk ves čas od vložitve predmetne tožbe zaposlena in je prejemala plačo v višini 650,00 EUR in otroški dodatek. Tako ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno dejansko stanje ne gre za bistveno spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev. Treba je upoštevati, da je tožnik zahteval znižanje preživnine od 03. 02. 2010 dalje, ponovno pa se je uspel zaposliti za nedoločen čas šele s 01. 09. 2011 in torej šele od takrat dalje prejema plačo v višini zakonsko določenega zneska minimalne plače. V obdobju od 03. 02. 2010 do 31. 09. 2011 so bile razmere bistveno spremenjene že zato, ker je bil tožnik brezposeln. V tem obdobju so bile sicer nedvomno razmere občutno spremenjene na strani obeh preživninskih zavezancev (njegove zmožnosti so bile občutno zmanjšane, zmožnosti matere mladoletnih toženk pa občutno povečane), zato je izpolnjen pogoj za znižanje z izvršilnim naslovom določene preživninske obveznosti toženca in je tako za obdobje od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 tožbeni zahtevek za znižanje preživnine nedvomno vsaj delno utemeljen. Sodišče prve stopnje je povsem pavšalno in neobrazloženo navedlo, da sedanja preživninska obveznost tožnika predstavlja le tretjino stroškov preživljanja vsake od mladoletnih hčera, saj tega med postopkom ni posebej ugotavljalo in ni jasno, iz katerih dokazov to izhaja.

4. Zoper sklep sodišča prve stopnje se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodna odločba o glavni stvari še ni postala pravnomočna, saj se je pritožil, zato uspeh toženk v postopku še ni znan in je posledično sklep o stroških preuranjen. Sodišče prve stopnje bi lahko pravdne stroške odmerilo že v sodbi. Ni jasno, kakšno vrednost predmeta je pri odmeri odvetniških stroškov upoštevalo, vsekakor pa bi moralo upoštevati drugi odstavek 23. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), po katerem znaša vrednost spora v sporih iz razmerji med starši in otroki 1.500,00 EUR. Ni obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje nasprotni stranki priznalo tudi dnevnico, zato je v tem delu sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri odmeri stroškov ni upoštevano, da je bila pooblaščenka toženk za zastopanje imenovana z odločbo BPP, zato bo sedaj moral tožnik odmerjene stroške plačati dvakrat. 5. Toženke na pritožbo niso odgovorile.

6. Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper sklep je utemeljena.

7. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3410/2006-IV z dne 18. 09. 2007 tožnik zavezan k plačevanju mesečne preživnine za vsako od mladoletnih hčera v višini 120,00 EUR. V tistem času je bil tožnik zaposlen in je prejemal neto plačo v višini 382,00 EUR, mati mladoletnih toženk pa je bila brezposelna in je prejemala nadomestilo za čas brezposelnosti v višini 264,80 EUR. Potrebe vsake od mladoletnih toženk so bile takrat ocenjene na 350 EUR mesečno.

8. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – v nadaljevanju ZZZDR).

9. Tožnik je zahtevano znižanje preživnine utemeljeval s trditvami, da so se v primerjavi z obdobjem, ko je bila preživnina določena, njegove preživninske zmožnosti zmanjšale (zatrjeval je, da je bil v obdobju od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 bodisi brezposeln bodisi zaposlen s krajšim delovnim časom oziroma zgolj za nekaj ur mesečno in je tako posledično bil brez dohodkov oziroma je imel nižje dohodke), preživninske zmožnosti matere mladoletnih toženk pa so se povečale. Iz trditev tožnika nadalje izhaja, da so se njegove preživninske zmožnosti ponovno izboljšale 01. 09. 2011, ko se je ponovno zaposlil za polni delovni čas.

10. V zvezi s preživninsko zmožnostjo preživninskih zavezancev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v primerjavi z obdobjem, ko je bila preživnina določena, mati mladoletnih toženk (celotno vtoževano obdobje) zaposlena in prejema približno 600 EUR plače, za polni delovni čas pa je od 01. 09. 2011 zaposlen tudi tožnik, ki prejema mesečno plačo v višini 576 EUR. Glede potreb mladoletnih preživninskih upravičenk, ki so bile v času določitve preživnine ocenjene v znesku 350 EUR za vsako, je ugotovilo, da se te niso znižale. Ob tako občutno zvišanih mesečnih prejemkih na strani obeh preživninskih zavezancev v obdobju od 01. 09. 2011 dalje je edino mogoč zaključek, da so se glede na stanje ob določitvi preživnine razmere na strani obeh preživninskih zavezancev spremenile v smislu 132. člena ZZZDR. Spremenjene razmere na strani obeh preživninskih zavezancev narekujejo ponovno presojo porazdeljenosti preživninskega bremena med tožnikom in materjo mladoletnih toženk ob upoštevanju 129. člena ZZZDR. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je takšno presojo kljub napačnemu zaključku, da se razmere na strani preživninskih zavezancev niso spremenile, opravilo že sodišče prve stopnje. V tem okviru je upoštevajoč dejanske ugotovitve o preživninskih zmožnostih, otroškem dodatku (v skupnem znesku 218 EUR) in potrebah mladoletnih toženk (v znesku 350 EUR za vsako), podalo za pritožbo sporno oceno, da že določena preživnina pokriva približno tretjino vseh potreb mladoletnih toženk, preostali dve tretjini pa mora zagotoviti mati mladoletnih toženk ob pomoči države (z otroškim dodatkom). Ker gre le za oceno, niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje tega dejstva med postopkom ni ugotavljalo in da ni jasno, iz katerih dokazov to izhaja.

11. Za obdobje od 01. 09. 2011 dalje tudi po materialnopravni presoji pritožbenega sodišča preživninskega bremena med pravdni stranki ni utemeljeno porazdeliti drugače, kot je bilo porazdeljeno do sedaj, oziroma ni primerno znižati preživninske obveznosti tožnika. Že določena preživninska obveznost tožnika namreč pokriva približno polovico (z otroškim dodatkom) nepokritih potreb vsake od mladoletnih toženk, ostalo polovico krije mati. Tako porazdeljeno preživninsko breme je primerno, saj so od 01. 09. 2011 preživninske zmožnosti matere mladoletnih toženk le nekoliko boljše (na račun nekoliko višjih dohodkov) od preživninskih zmožnosti tožnika, hkrati pa ima mati mladoletni toženki v varstvu in vzgoji (skrb za preživninskega upravičenca v skladu s sodno prakso niža denarno preživninsko obveznost). Za obdobje od 01. 09. 2011 dalje se tako odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za znižanje preživnine izkaže za pravilno.

12. Tudi v obdobju od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 je po presoji pritožbenega sodišča izpolnjen pogoj spremenjenih okoliščin iz 132. člena ZZZDR in je drugačna presoja sodišča prve stopnje napačna. Spremenjene okoliščine so nedvomno podane na strani matere mladoletnih toženk, katere prihodki so se občutno povečali, kot je bilo že pojasnjeno. Že samo ugotovitev, da so se izboljšale preživninske zmožnosti matere, terja od sodišča presojo ustreznosti določene preživninske obveznosti ob upoštevanju vseh kriterijev iz 129. člena ZZZDR, to je potreb upravičenca in materialnih ter pridobitnih zmožnosti zavezanca. Tožnik pa je znižanje preživnine utemeljeval tudi z zmanjšanjem svoje preživninske zmožnosti. Na to bi kazale ugotovitve, da je v času zaposlitve pri O. s.p. zaslužil od 11,94 EUR do 81,14 EUR, da je bil nato do 31. 08. 2010 voden v evidenci brezposelnih oseb, da je v času od 01. 09. 2010 do 31. 01. 2010 zaslužil po 145 EUR mesečno, ko je bil zaposlen v podjetju L.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov glede tožnikove pridobitne zmožnosti v tem obdobju. Brez jasnih dejanskih zaključkov o preživninski zmožnosti tožnika ni mogoče opraviti presoje ustreznosti obstoječe preživninske obveznosti tožnika upoštevajoč 129. člen ZZZDR. Če sodba nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog. Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje glede zavrnitve tožbenega zahtevka za znižanje preživnine v obdobju od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13. Posledično je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev v izpodbijani sodbi ter izpodbijani sklep, s katerim so bili pravdni stroški določeni po višini, saj bo šele po ponovnem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za znižanje preživnine za obdobje od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 znano, ali je bila tožba upravičena.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sodbo delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede zavrnitve tožbenega zahtevka za znižanje preživnine za obdobje od 03. 02. 2010 do 31. 08. 2011 in v stroškovni odločitvi ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP in 3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zoper sodbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).