9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. A. iz Ž., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1182/2004 z dne 8. 9. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kr 109/2002 z dne 22. 7. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo izrecno zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. S slednjim sklepom je sodišče zavrglo vlogo pritožnice kot predsednice Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice kot nedovoljeno, ker je ugotovilo, da pritožnice ni mogoče šteti kot oškodovanke. Pritožnica vlaga smiselno ustavno pritožbo tudi zoper sklep sodišča prve stopnje. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz 23. člena Ustave (sodno varstvo pravic) in iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Navaja, da kazenske ovadbe zaradi administrativnega izbrisa ni vložila v svojem imenu, ampak v svojstvu predsednice Helsinškega monitorja Slovenije, ki kot mednarodna organizacija za človekove pravice nastopa v obravnavanem primeru v imenu javnega interesa. Predlaga ugoditev pritožbi in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnica z zatrjevanjem, da pritožbe zoper izpodbijane akte ni vložila v svojem imenu, ampak v svojstvu organizacije za človekove pravice, izpodbija ugotovitev sodišč, kdo je kot oškodovanec prevzel pregon. S tem pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Z navedbami, ki po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, pa glede na prvi odstavek 50. člena ZUstS ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Očitek napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je v postopku pred Ustavnim sodiščem relevanten le, če hkrati pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Teh pa pritožnica v ustavni pritožbi ne izkaže.

3.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi se posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali so sicer podane procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer