Jedro

Po prvem odstavku 7. člena ZUPPJS15, ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS (ki se nanašajo na napredovanje) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2016, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom šele s 1. decembrom 2016. Zato tožniku razliko v plači ni možno priznati že od 1. 4. 2016, ko je izpolnil pogoje za napredovanje, ampak šele od 1. 12. 2016.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje na novo glasi: ''Tožena stranka je za čas od 1. 12. 2016 do 31. 3. 2017 dolžna tožeči stranki obračunati razliko v plači med 49. in 51. plačnim razredom, vključno z razliko pri vseh dodatkih, ki bi jih tožeča stranka prejela od osnove za 51. plačni razred, od tako obračunane razlike v plači odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožeči stranki plačati ustrezne mesečne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, v roku 8 dni.

V presežku (za čas od 1. 4. 2016 do 30. 11. 2016) se zahtevek zavrne."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka 93,64 EUR, v roku 8 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep tožene stranke z dne 14. 7. 2016 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 31. 8. 2016 kot nezakonita odpravita (I. točka izreka sodbe); da je tožeča stranka v letu 2016 izpolnila pogoje za napredovanje in je s 1. 4. 2016 napredovala v 51. plačni razred (II. točka izreka sodbe); ter da je tožena stranka za čas od 1. 4. 2016 do 31. 3. 2017 dolžna tožeči stranki obračunati razliko v plači med 49. in 51. plačnim razredom, vključno z razliko pri vseh dodatkih, ki bi jih tožeča stranka prejela od osnove za 51. plačni razred, od tako obračunane razlike v plači odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožeči stranki plačati ustrezne mesečne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, v roku 8 dni (III. točka izreka sodbe). Sklenilo je, da se tožba zavrže glede zahtevka za sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi (I. točka izreka sklepa); ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka 601,51 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper III. točko izreka sodbe in zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni v delu, ki se nanaša na obračun razlike v plači med 49. in 51. plačnim razredom, in sicer tako, da se, upoštevaje prvi odstavek 7. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (ZUPPJS15, Ur. l. RS, št. 95/2014), datum 1. 4. 2016 spremeni v 1. 12. 2016, kar posledično vpliva tudi na uspeh v pravdi in s tem na odločitev o stroških postopka. Pojasnjuje, da je sodišče tožniku v posledici ugotovitve, da je zaradi napredovanja v višji plačni razred upravičen do razlike v plači med 49. in 51. plačnim razredom (kar za toženo stranko ni sporno), razsodilo, da mu je tožena stranka dolžna priznati razliko v plači za čas od 1. 4. 2016 do 31. 3. 2017. Glede na 7. člen ZUPPJS15 tožniku navedene razlike ni možno priznati že od 1. 4. 2016, ampak šele od 1. 12. 2016. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa je na ugotovljeno dejansko stanje deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Tožena stranka ne izpodbija bistvenega dela odločitve sodišča prve stopnje, da je tožnik v letu 2016 (1. 4. 2016) izpolnil pogoje za napredovanje v 51. plačni razred, zaradi česar sta bila sklep tožene stranke in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja odpravljena, posledično pa je bila tožniku iz naslova napredovanj priznana tudi razlika v plači med 49. in 51. plačnim razredom; Utemeljeno pa tožena stranka (sklicujoč se na prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15) izpodbija datum, od katerega je tožnik upravičen do razlike v plači (1. 12. 2016 namesto 1. 4. 2016).

6. Po prvem odstavku 7. člena ZUPPJS15 namreč, ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS (ki se nanašajo na napredovanje) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2016, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom šele s 1. decembrom 2016. 7. Zato je utemeljena pritožbena navedba, da tožniku ob pravilni uporabi materialnega prava razliko v plači ni možno priznati že od 1. 4. 2016, ko je izpolnil pogoje za napredovanje, ampak šele od 1. 12. 2016. 8. Zato se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se datum 1. 4. 2016 spremeni v 1. 12. 2016, za čas od 1. 4. 2016 do 30. 11. 2016 pa se tožbeni zahtevek zavrne (5. alineja 358. člena ZPP). Zato se III. točka izreka sodbe na novo glasi, kot je razvidno iz izreka sodbe.

9. Vseeno pa zaradi takšne spremenjene odločitve o glavni stvari ni bilo potrebno poseči tudi v odločitev o stroških postopka na prvi stopnji. Kot že omenjeno, je tožnik z bistvenim delom zahtevka, ki je terjal izvedbo dokaznega postopka ter s tem povezane stroške, uspel. Zaradi odločitve pritožbenega sodišča se uspeh strank v pravdi ni spremenil do te mere, da bi bilo treba tožniku priznane stroške prvostopenjskega postopka znižati.

10. Ker glede odločitve o stroških postopka uveljavljani pritožbeni razlog in razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, se pritožba v preostalem zavrne in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdi (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

11. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo zoper odločitev o glavni stvari uspela, je upravičena do povračila pritožbenih stroškov v priglašeni višini po določbah Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015): 200 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialni stroški, kar skupno znese 93,64 EUR s pp (154. , 165. člen ZPP).