- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2863/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.2863.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Vključitev najbližje osebe v postopekAli je sodišče pravilno odločilo o vključitvi najbližje osebe v postopek in ali je bila kršena pravica do sodelovanja najbližje osebe?
- Omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazovAli je bila omejitev pravice E. F. do prisotnosti pri izvajanju dokazov upravičena?
- Ugotavljanje dejanskega stanjaAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z E. F. in njegovim zdravljenjem?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče mora v postopek vključiti tudi najbližjo osebo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se E. F. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in da se E. F. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana še najdlje do 29. 10. 2011 (2. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta E. F. ter najbližja oseba M. B.. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da se s podaljšanjem zdravljenja ne strinja, ne strinja se z bivanjem na oddelku, saj je svojo kazen prestal, od takrat je minilo tri leta in v vsem tem času je bil socialno primernega vedenja. Najbližja oseba pa kot pritožbene razloge navaja, da E. F. po 39. členu Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ne izpolnjuje pogojev za zdravljenje brez privolitve, saj ni ogrožal sebe ali drugih ljudi, nima hudo motene presoje realnosti in s svojo realnostjo uspešno socialno funkcionira. Navedba, da je nekritičen do svoje simptomatike, pa ne more biti razlog tako stroge omejitve. Primerne in uspešne bi bile druge oblike zdravljenja. Izvedenec je navedel, da je bil moteč v stanovanjski skupnosti, kar lahko vedo le osebe, ki delajo z njim v stanovanjski skupnosti, najbližje osebe se pri odločanju o tem ni povprašalo. Mnenje, ki sta ga predstavili najbližja oseba in koordinatorka obravnave v skupnosti, ni bilo upoštevano, zato je bil kršen postopek. E. F. ni nevaren za druge ljudi, meni, da se ga tako obravnava zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen približno 13 let nazaj. Pred in po tem dogodku pa ni naredil nobenega nasilnega dejanja. Izpodbija tudi 1. točko sklepa, omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Če bi bili E. F. zastopnica S. R. in ona kot najbližja oseba v skladu s 47. členom obveščeni in zaslišani na naroku, ne bi prišlo do nobenih škodljivih posledic za njegovo zdravje ali zaupnost, niti ne bi bila ogrožena varnost drugih ljudi. Predlaga, da jo sodišče kot njegovo najbližjo osebo in ključno delavko v času bivanja v stanovanjski skupnosti vključi v vse postopke in odločanje zaradi pridobitve podatkov glede njegovega bivanja v stanovanjski skupnosti pred sprejemom v psihiatrično bolnico.
3. Pritožbi sta utemeljeni.
4. Pritožba najbližje osebe utemeljeno opozarja, da bi sodišče tudi njo moralo vključiti v postopek (46. člen, 47. člen, 49. člen, 50. člen ZDZdr). Sodišče je sicer sklep o uvedbi postopka (vključno z datumom obiska osebe) vročalo tudi najbližji osebi, vendar, kot je razvidno iz podatkov spisa, na napačen naslov (in vročitev ni izkazana), tako da ta v postopku ni mogla sodelovati. Že iz tega razloga je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP), v katerem bo potrebno tudi popolno ugotoviti dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno povzelo materialnopravne določbe ZDZdr, ki je podlaga za odločitev v tej nepravdni zadevi, vendar je pri tem dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
5. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje udeležbo v postopku omogočiti tudi najbližji osebi, ki bo lahko zaslišanim v postopku zastavljala tudi vprašanja. Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja pa naj sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZDZdr odloči tudi o zaslišanju najbližje osebe, po oceni sodišča druge stopnje pa bo potrebno tudi ponovno zaslišanje izvedenca, ki naj natančno pojasni, v čem se kaže konkretna nevarnost, kot je zahtevana po 39. členu ZDZdr ter pojasni svoj zaključek, da obstaja verjetnost fizičnega nasilja hude oblike. Pojasni naj tudi moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja nasprotnega udeleženca, pri čemer naj se izvedencu predoči tudi predhodno pridobljena izpovedba najbližje osebe (če bo ta zaslišana). Sodišče naj nato po izvedenem dokaznem postopku o zadevi ponovno odloči ter navede konkretne razloge tudi glede omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ne le same zakonske določbe.
6. Zaradi razveljavitve sklepa iz že navedenega razloga na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja.