Jedro

Ni mogoče zaključiti, kot je napravil drugostopni organ, da je bila odškodnina določena zgolj za obseg zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo štirih devetorčkov, saj se nanaša na potrebe komunalnega opremljanja zemljišča, potrebnega za gradnjo štirih devetorčkov – družbenih stanovanj, kar ne more že po besedni razlagi vključevati zgolj objektov, pač pa je treba razlagati predvideno gradnjo kot kompleks, kot se je tudi izvršil (gradnjo objektov s komunalnim opremljanjem zemljišča, kamor šteje tudi cesta).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 4904-12/2010-17-045102 z dne 5. 7. 2012 se odpravi in vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Drugostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugodil pritožbi Slovenske odškodninske družbe in 3. točko izreka delne odločbe Upravne enote Jesenice št. 351-646/99 z dne 24. 6. 2010 odpravil in nadomestil z novo, ki se glasi: Za del podržavljenega zemljišča parc. št. 1293/2 v izmeri 3685 m2, ki ga danes predstavljajo zemljišča parc. št. 1293/2, 1293/13, 1293/16, 1293/27 in 1293/28, vse k.o. ..., se odmeri odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 68.953,57 DEM. Zavezancu Slovenski odškodninski družbi se nalaga, da obveznice v vrednosti 68.953,57 DEM v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti delne odločbe izroči skrbnici za poseben primer, postavljeni s to delno odločbo. V obrazložitvi je navedel, da odloča v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 1637/2011 z dne 22. 5. 2012. V ponovnem postopku ugotavlja, da ni sporno, da je bilo z odločbo OLO Jesenice št. 02-33-4/1-1960 z dne 24. 2. 1960 A.A. nacionalizirano zemljišče parcela 1293/2 – njiva v izmeri 6210 m2 na podlagi določb Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ) ter da sta bili z odločbo Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja št. 46-23/77-4 z dne 16. 10. 1991 iz posesti upravičenke odvzeti zemljišči parc. št. 1293/2 v izmeri 2301 m in 1293/13 v izmeri 1262 m2. V tem obsegu, 3536 m2 je šteti za dokazano, da je šlo za prisilen odvzem iz uporabe bivše lastnice. Preostali del prvotnega zemljišča v obsegu 2674 m2 (6210 m2 – 3536 m2) formalno nikoli ni bil odvzet iz uporabe oziroma posesti bivše lastnice, čeprav se je tudi na njegovem delu izvajala in izvedla gradnja večstanovanjskih objektov, individualnih stanovanjskih hiš ter dovoznih cest, kot je to predvideval sprejeti zazidalni načrt. Zato sprejema zaključek, da je pravni temelj za denacionalizacijo dela podržavljenega premoženja podan ter je z izpodbijano odločbo odločil, da se zemljišči parc. 1293/2 in 1293/13 in del preostalega prvotno nacionaliziranega zemljišča bivše parcele 1293/2, ki vsi skupaj danes predstavljajo parcele 1293/2, 1293/13, 1293/16, 1293/27 in 1293/28 v skupni izmeri 3685 m2, vrne upravičenki v obliki odškodnine, del pa v naravi – parcela 1293/10. V zvezi z ugovorom SOD pa ugotavlja, da soglaša z navedbo, da je upravičenka za podržavljeno in iz uporabe odvzeto zemljišče parc. št. 1293/2 v izmeri 2301 m2 prejela odškodnino v znesku 427.500 din, kar izhaja iz odločbe Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja SO Jesenice št. 46-23/77-4 z dne 16. 10. 1981 in Sporazuma o odškodnini (akontacija odškodnine), sklenjenega med Komunalno skupnostjo Občine Jesenice ter upravičenko z dne 17. 3. 1981. Upravni organ prve stopnje je napačno menil, da je potrebno odškodnino upoštevati za vsa podržavljena in odvzeta zemljišča prvotne parcele 1293/2 ter je zato sprejel napačen zaključek glede upoštevanja vrednosti odškodnine. Zato je ob drugače ugotovljenem dejanskem stanju izdelal nov preračun odškodnine in ugotavlja, da izplačana odškodnina predstavlja več kot 30 % vrednosti zemljišča (48,30 %), zato jo je treba v skladu z določbo prvega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) upoštevati. Navedeno pomeni, da je upravičenka iz naslova denacionalizacije zemljišča parc. št. 1293/2 v izmeri 2301 m2 upravičena le še do odškodnine v višini 16.296,93 EUR oziroma 31.873,44 DEM, torej v skupnem znesku za zemljišče, odvzeto v obsegu 3685 m2, 68.953,57 DEM.

Prvostopni organ je s tretjo točko delne odločbe za zemljišča parc. št. 1293/2, 1293/13, 1293/27, 1293/28 in 1293/16, odmeril odškodnino v obliki obveznice v višini 98.728,50 DEM.

Tožnica v tožbi navaja, da vlaga tožbo zaradi nepopolnega in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Upravni organ je pokojni upravičenki priznal pravico do denacionalizacije parcele 1293/2 v skupni izmeri 6210 m2. V postopku pa je napačno izračunal površino odvzetega zemljišča in le ta pravilno znaša: parcela 1293/2 v izmeri 6210 m2 – odvzeto zemljišče; 1293/7 v izmeri 1026 m2 – stanovanjska hiša z zemljiščem; parc. št. 1293/10 v izmeri 7 m – vračilo v naravi; parc. št. 1293/17 v izmeri 383 m2 – vračilo v naravi. Razlika površin med odvzetim zemljiščem in ostalimi zemljišči znaša 4794 m2. Glede na to, da želijo vrnitev parc. št. 1293/18 tudi v naravi ter ima ta parcela 401 m2, znaša skupna površina odvzetih zemljišč, za katera zahtevajo odškodnino na podlagi ZDen, 4393 m2. V zvezi z navedenim predlaga vpogled v dokumentacijo in zaslišanje prič. Ne soglaša z razlogom SOD, da je bila odškodnina na podlagi Sporazuma o odškodnini z dne 17. 3. 1981 plačana zgolj za parcelo 1293/2 v izmeri 2301 m2, pač pa za celotno odvzeto premoženje. To izhaja že iz priloženih dokumentov, saj 17. 3. 1981 parcela 1293/2 v izmeri 2301 m2 še ni obstajala, saj je nastala šele z odločbo Geodetske uprave Skupščine Občine Jesenice dne 28. 7. 1981. Zato ni mogoče, da bi se Sporazum nanašal na zemljišče parc. št. 1293/2 v izmeri 2301 m2, saj je takrat še ni bilo. Neodvisno od tega pa znesek določene odškodnine ni pravilen. Po posredovanih podatkih A. znaša tečaj ameriškega dolarja na dan 17. 3. 1981, ko je bil sklenjen Sporazum o odškodnini, 30.873,00 DIN in ne 29,3784 DIN za USD. 427,500 DIN/30,87300*1,3=18.001,00 USD. Da se Sporazum o odškodnini nanaša na več zemljišč in ne zgolj na parc. št. 1293/2 v izmeri 2301 m2, pa je moč ugotoviti iz odločbe o izročitvi posesti, kjer je v izreku navedeno, da mora uporabnik poleg tega zemljišča Občini Jesenice izročiti tudi zemljišče parc. št. 1793/13 v izmeri 1262 m2. Sklicevanje zavezanke na to, da formalno ostala zemljišča niso bila odvzeta z odločbami upravnega organa, je brezpredmetno in na to kot stranke v postopku ne morejo vplivati. Sicer pa zavezanka trditve ni podkrepila z nikakršnimi dokazi. Tudi sklicevanje na B.B. in C.C. je brezpredmetno, saj gre za osebe, ki so izvajale odvzeme in ne morejo biti verodostojne za usmerjanje te zadeve. Sklicevanje na Sporazum z dne 13. 3. 1981 je napačno, saj Sporazum ne določa, za kakšno površino odvzetega zemljišča je dana odškodnina, zato zavezanka na podlagi tega Sporazuma ne more sklepati in vedeti, da se izplačana odškodnina nanaša zgolj na zemljišče v izmeri 2301 m2. Opozarja tudi, da ji je bila z odločbo z dne 10. 8. 2011 priznana odškodnina za isti obseg zemljišča v višini 72.976,07 DEM, z izpodbijano odločbo pa le še 68.953,57 DEM. Tudi iz tega razloga meni, da je potrebno odločbo odpraviti. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Stranka z interesom v tem postopku Slovenska odškodninska družba v odgovoru na tožbo odgovarja na navedbo glede zahtevane površine zemljišča – 4393 m2, da bi tožnica dejstva in dokaze glede obsega lahko navajala že v postopku na prvi stopnji, pa jih ni in tako sedaj tega na podlagi določbe tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne more več uveljavljati. To ji preprečuje tudi prvi odstavek 6. člena ZUS-1. Podrejeno pa navaja, da sta bila v postopku na prvi stopnji ugotovljena odvzem iz posesti in ovire za vračanje le za 3685 m2 nacionaliziranih površin. Glede presežka odvzem iz posesti in ovire niso bile ugotovljene oziroma stranke niso predložile dokazov za to. Glede navedb, da se odškodnina v Sporazumu z dne 17. 3. 1981 nanaša na površino 6210 m2 pa navaja, da je Sporazum treba brati v povezavi z odločbo o odvzemu iz posesti z dne 16. 10. 1981. Iz točke III Sporazuma je razvidno, da je bilo zemljišče za odvzem iz posesti določeno na podlagi projektnih izmer, kar pomeni, da ob Sporazumu odvzete površine še niso imele svojih parcelnih številk, kar se je zgodilo kasneje s parcelacijo po odločbi z dne 12. 6. 1981, ob izdaji odločbe o odvzemu iz posesti, pa je bilo že razmejeno – parc. št. 1293/2, za katero je bila določena odškodnina, je dobila izmero 2301 m2. V zvezi z navedbo, da pri preračunu dane odškodnine v ameriške dolarje ni bil upoštevan pravilen devizni tečaj, pa navaja, da tega ni mogla preveriti, ker tožbi ni predložen dokaz za to.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Stranka z interesom D.D. soglaša z navedbami v tožbi.

Stranka z interesom B. na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Drugostopni organ je z izpodbijano odločbo spremenil odločitev prvostopnega organa in za del podržavljenega zemljišča prejšnje parc. št. 1293/2, v izmeri 3685 m2, določil odškodnino, ki je nižja, za iste nepremičnine (tudi po obsegu), kot jo je določil prvostopni organ, iz razloga, ker je štel, da je bila odškodnina ob podržavljenju dana le za obseg 2301 m2 prejšnje parcele 1293/2, katere nova številka je enaka.

Organ razloguje glede na predložena dokazila, odločbo Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolje SO Jesenice, št. 46-23/77-4 z dne 16. 10. 1981 (odločba z dne 16. 10. 1981) in Sporazum o odškodnini, sklenjen med Komunalno skupnostjo Občine Jesenice ter upravičenko z dne 17. 3. 1981 (Sporazum z dne 17. 3. 1981), da ne dvomi, da je bila odškodnina določena in dana le za parc. št. 1293/2 v izmeri 2301 m2, ki je bila upravičenki odvzeta za gradnjo družbenih stanovanj (štirih devetorčkov), ne pa tudi za parc. št. 1293/13, ki je bila upravičenki odvzeta za cesto, kaj šele za druge dele podržavljenega in uporabljenega zemljišča. Sodišče njegovemu razlogovanju ne more slediti glede na dokaze, ki jih je uporabil za svojo presojo. Nesporno je, da je bila prejšnja parcela 1293/2 podržavljena na podlagi ZNNZ v obsegu 6210 m2. Prvi akt, ki se nanaša na površino prejšnje parcele 1293/2, ki je predmet odločitve, je kronološko gledano Sporazum z dne 17. 3. 1981. Z navedenim Sporazumom se je določila akontacija odškodnine za zemljišče za potrebe komunalnega opremljanja zemljišča, potrebnega za gradnjo štirih devetorčkov – družbenih stanovanj v ... (I. točka Sporazuma), obseg predvidenega odvzema pa je bil določen na osnovi „projektnih izmer zaseženih delov parcel“ (3. točka izreka). Nadalje iz točke V Sporazuma izhaja, da bo lastnik prepustil investitorju nepremičnine po II. točki Sporazuma v last in posest po podpisu sporazuma ter da bo zemljiško knjižno stanje uredil investitor po pravnomočnosti odločbe o odvzemu „predmetnega zemljišča“, katera bo izdana po dokončni odmeri. Na podlagi citiranih določb Sporazuma z dne 17. 3. 1981 sodišče ne more zaključiti, kot je napravil drugostopni organ, da je bila odškodnina določena zgolj za obseg zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo štirih devetorčkov, saj se nanaša na potrebe komunalnega opremljanja zemljišča, potrebnega za gradnjo štirih devetorčkov – družbenih stanovanj, kar ne more že po besedni razlagi vključevati zgolj objektov, pač pa je treba razlagati predvideno gradnjo kot kompleks, kot se je tudi izvršil (gradnjo objektov s komunalnim opremljanjem zemljišča, kamor šteje tudi cesta). Sporazumu o odškodnini z dne 17. 3. 1981 je sledila odločba Geodetske uprave Skupščine Občine Jesenice z dne 28. 7. 1981, ki je temeljila na predhodni parcelaciji prejšnje parcele 1293/2 v izmeri 6210 m2. Z izdajo odločbe sta šele nastali nova parcela 1293/2 v izmeri 2301 m2 in parcela 1293/13 v izmeri 1262 m2, ki sta bili predmet odločbe o izročitvi nepremičnin občini z dne 16. 10. 1981 (ker je nova parcela 1293/2, travnik v izmeri 2301 m2, nastala šele na podlagi parcelacije z dne 12. 6. 1981 oziroma z odločbo Geodetske uprave z dne 28. 7. 1981, sodišče tudi ne more slediti SOD, da se v Sporazumu z dne 17. 3. 1981 omenjena parcela 1293/2 nanaša na novo parcelo 1293/2 v izmeri 2301 m2). Sledila je odločba o odvzemu iz posesti z dne 16. 10. 1981, ki v izreku omenja novi parceli 1293/2 v izmeri 2301 m2 in parcelo 1293/13 v izmeri 1262 m2 ter v drugem odstavku obrazložitve, da se je uporabnik zemljišča z odvzemom zemljišča iz uporabe strinjal ter da je bila izplačana akontacija odškodnine v znesku 427.500 din za odvzeto zemljišče. Iz odločbe z dne 16. 10. 1981 ne izhaja, da je bila odškodnina vezana zgolj na površino 2301 m2. Točka V Sporazuma (drugi odstavek) kaže na to (v povezavi z odločbo o odvzemu 16. 10. 1981), da se določena odškodnina nanaša na zemljišče, ki bo predmet odvzema. Obseg odvzema zemljišča prejšnje parcele 1293/2 izhaja iz odločbe z dne 16. 10. 1981. Kolikor pa zavezana stranka SOD meni, da v III. točki Sporazuma omenjena „projektna izmera zaseženih delov parcel“ pomeni zgolj obseg 2301 m2, pa je na njej dokazno breme, da predloži ustrezen dokaz, projekt, iz katerega bi izhajalo, da 2301 m2 pomeni, kot navaja tožena stranka v svoji odločbi, zgolj izgradnjo štirih devetorčkov in ne tudi obsega parcele 1293/13 v izmeri 1262 m2, iz katere je nato nastala pot. V ponovnem postopku reševanja pritožbe SOD naj tožena stranka upošteva mnenje sodišča, kako razlagati predložene dokaze za pravilno uporabo določbe 72. člena ZDen in določitev odškodnine za odvzeto zemljišče. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je napačno izračunana površina zemljišč, za katere se določa odškodnina, pa sodišče odgovarja, da presoja zgolj površino zemljišč, o katerih je odločal drugostopni organ na podlagi pritožbe SOD proti prvostopni odločbi, ki je obravnavala enako površino 3685 m2. Tožnica zoper obseg zemljišča, za katerega je prvostopni organ ugotovil, da so podane ovire za vrnitev v naravi, ni ugovarjala v prvostopnem postopku, niti ni vložila pritožbe, zato njen ugovor v upravnem sporu ne more biti upoštevan, tako po določbi 20. člena ZUS-1, kot po določbi 6. člena ZUS-1. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na uporabljen tečaj ameriškega dolarja, pa sodišče opozarja toženo stranko, da naj v ponovnem postopku obrazloži tečaj, da ne bo prihajalo do nepotrebnih ugovorov.

Ker je bilo dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku nepravilno ugotovljeno ter je bilo zato posledično tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.