Jedro

Če dokazni predlog ni substanciran, ga sodišče zavrne. Načelno pri tem strank ni dolžno opozarjati, naj ga substancirajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej pravdni zadevi najprej iz nomotehničnih razlogov razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 26016/2011 z dne 2.3.2011. Nato pa je odločilo o tožbenem zahtevku in toženca solidarno zavezalo k plačilu 669.430,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.1.2011 dalje. S tretjo točko izreka je odločilo še o stroških postopka.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. V pritožbi se sklicuje na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevek zavrne, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe. Pritožnika trdita, da utemeljitev sodišča prve stopnje, češ da je ugovor ničnosti poroštvene izjave neutemeljen, ni pravilna. V podkrepitev svojih trditev glede ničnosti glede obeh pogodb v delu, ki se nanaša na poroštveno izjavo, sta toženca sodišču predlagala njuno zaslišanje, zlasti v smeri raziskanja okoliščin v zvezi s sklepanjem obeh kreditnih pogodb in danih poroštev. Predlagala sta tudi zaslišanje prič T. O. in J. R.. Sodišče bi se lahko v okoliščinah danega poroštva najbolj enostavno prepričalo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z zaslišanjem prič in obeh tožencev.

3. V zvezi s tem sodišču očita, da je kršilo pravila postopka, ker teh dokazov ni izvedlo.

4. Pritožnika sodišču očitata, da se sprašuje, ali toženca nemara uveljavljata razlog izpodbojnosti pravnega posla. Menita, da bi se, če se je sodišču o tem porodil dvom, moralo glede tega prepričati v okviru materialnega pravdnega vodstva.

5. Dalje trdita, da ravnanje banke, ki ob zavedanju, da porok nima premoženja, od njega terja plačilo celotnega dolga, nasprotuje poštenemu in dobrovernemu ravnanju.

6. Znova tudi uveljavljata ničnost poroštvene izjave, češ da nasprotuje kogentnim določbam ZGD(1).

7. Pritožba je bila vročena tožeči stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pritožbeno sodišče soglaša tako z razlogi kot z odločitvijo sodišča prve stopnje. Razlogi izpodbijane sodbe odgovarjajo na vse ugovore tožencev, ki jih sedaj znova podajata v pritožbi.

10. Pritožba, o kateri mora v tem pritožbenem postopku odločati pritožbeno sodišče, je plod bodisi popolnega nerazumevanja pravnih institutov, na katere se sklicuje, bodisi popolnega sprenevedanja ter ignorance do razlogov, ki jih je že podalo sodišče prve stopnje.

11. Bistvo celotne zadeve je izrazito preprosto. Toženca sta se veljavno zavezala kot poroka. V tem postopku nista podala nikakršnih dejanskih razlogov, ki bi utemeljevali ničnost njune poroštvene zaveze. Sklicevala sta se zgolj na niz pozitivnopravnih drobcev, ki pa z življenjskim primerom, kakor je vsebovan v procesnem gradivu te pravde, nimajo nikakršne zveze. Pritožbeno stališče, da bi se „sodišče lahko o okoliščinah danega poroštva najbolj enostavno prepričalo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z zaslišanjem prič in obeh tožencev“, nasprotuje kontradiktorni zasnovi pravdnega postopka. V skladu s to zasnovo (katere nosilno načelo je razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP), morajo biti dokazni predlogi substancirani, kar pomeni, da mora stranka jasno navesti, katero dejstvo želi dokazovati z določenim dokazom. Nesubstancirane dokazne predloge zato sodišče zavrne(2).

12. Prav tako je zgrešeno stališče pritožnikov, da bi bilo sodišče dolžno v okviru materialnega pravdnega vodstva razčiščevati, iz katerih razlogov uveljavljata ničnost poroštvene izjave. Sodišče je pravilno presodilo, da trditve o prisiljenju v poroštvo lahko predstavljajo razlog za izpodbojnost pogodbe. Pravilno je nadalje pojasnilo, da to v tej pravdi ne more biti več relevantno, saj je rok za izpodbijanje iz 99. člena OZ(3) že potekel. 13. Zgolj zato, ker sta toženca ob takšnih trditvah navedla zgrešeno pravno kvalifikacijo (namreč ničnost), se ni aktivirala dolžnost sodišča, da v okviru materialnega pravdnega vodstva raziskuje, ali ni morebiti podan docela nezatrjevan dejanski stan katerega izmed številnih mogočih ničnostnih razlogov.

14. Materialno pravdno vodstvo ni procesno načelo, marveč metoda sojenja, ki naj zagotovi, da se bodo ostala procesna načela znašla v medsebojnem ravnovesju. Materialno pravdno vodstvo tako lahko predstavlja korekcijo razpravnega načela, nikakor pa ga ne more zanikati oziroma nadomestiti. Pristop, ki ga je slutiti iz pritožbe, pa je tako širok, da bi bodisi (a) skozi institut materialnega pravdnega vodstva v postopek vnesel preiskovalno načelo kot vsesplošno veljavno načelo pravdnega postopka bodisi (b) preiskovalno načelo vnesel na tak parcialen način, da bi to nasprotovalo načelu nepristranskosti sodišča. Sodišče bi se namreč, če bi ravnalo tako, kot opisuje pritožba, prelevilo v strankinega pomočnika.(4) S tem bi bila prekoračena zgornja meja, do katere je materialno pravdno vodstvo sploh še dopustno.

15. Pravno neresne so pritožbene navedbe o tem, da bi morala banka preverjati, ali imata poroka kaj premoženja ali ne. To vprašanje se lahko zastavlja kvečjemu kot vprašanje smotrnosti bančnega poslovanja (slabo preverjanje kvalitete kreditnega zavarovanja), vendar je to notranja zadeva tožeče stranke same. Nikakor pa opustitev takšnega ravnanja ne more pomeniti tega, da je banka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Če že kaj nasprotuje temu načelu, potem je to ravnanje tožencev. Dati poroštveno izjavo, nato pa se kasneje braniti, češ da je ta nična, ker nimaš premoženja, je ravnanje, ki nasprotuje načelu venire contra factum proprium (to načelo je kot podnačelo sestavni del načela vestnosti in poštenja).

16. Pravno neresno pa je nazadnje tudi sklicevanje na to, da poroštvena zaveza tožencev nasprotuje določbam ZGD. O tem je že vse povedalo sodišče prve stopnje v zaključku svoje sodbe.

17. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

18. Ker tožeča stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo niti hipotetično ni mogla vplivati na svoj pravni položaj, so stroški te vloge za pravdo nepotrebni. V skladu s 155. členom ZPP jih zato pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo.

(1) Ur.l. RS, št. 42/2006 ter poznejše spremembe tega predpisa).

(2) Prim. npr. odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: II Ips 519/2005, II Ips 374/2006 in II Ips 889/2006. (3) Obligacijski zakonik (Ur.l. RS št. 83/2001).

(4) Prim. Nina Betetto, Materialno procesno vodstvo in načelo nepristranskega sojenja, Podjetje in delo, št. 7/2008.