Jedro

Izpodbijani sklep se nanaša na volitve, in sicer na razveljavitev volitev v organ članice univerze. Glede na navedeno z izpodbijanim sklepom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava. Izpodbijani sklep torej ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa na področju, ki sodi v lastno, avtonomno pristojnost univerze. Zato po presoji sodiča to tudi ni akt organa ali dejanje, ki bi dopuščalo upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je na to sodišče vložil tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija sklep študentskega sveta Univerze na Primorskem št. 2313-135/21 z dne 7. 11. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je navedeni organ toženke zaradi resnih kršitev Pravilnika o načinu volitev članov študentskih svetov članic Univerze na Primorskem in imenovanju predstavnikov študentov v organe ter komisije in delovna telesa Univerze na Primorskem in članic Univerze na Primorskem (v nadaljevanju: Pravilnik) razveljavil volitve v študentski svet Univerze na Primorskem, Fakultete R. ter fakulteto pozval k njihovi ponovitvi v skladu s Pravilnikom. Tožnik s tožbo izpodbija tudi odgovor rektorice Univerze na Primorskem št. 183-37/21 z dne 11. 11. 2021 (v nadaljevanju: odgovor rektorice), s katerim je ta smiselno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

2. Tožnik predlaga, da sodišče s sodbo: (1.) ugotovi, da sta izpodbijani sklep in odgovor rektorice nezakonita, ter ju odpravi; (2.) ugotovi, da je bilo z izdajo izpodbijanega sklepa in odgovorom rektorice poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, in sicer pravici do enakosti pred zakonom in do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev; (3.) toženki prepove omejevati sodelovanje tožnika v organih toženke in njenih članic zaradi tožnikovega članstva v študentskih organizacijah. Podrejeno pa tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in odgovor rektorice ter zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu toženke. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega postopka z zakonskimi zamudnim obrestmi.

3. V tožbi tožnik pojasnjuje, da je študent - absolvent dodiplomskega študija na Fakulteti R. (v nadaljevanju: Fakulteta), ki je članica Univerze na Primorskem (v nadaljevanju: UP, Univerza ali toženka). Dne 18. 1o. 2021 so bile razpisane volitve v študentski svet (v nadaljevanju tudi: ŠS) Fakultete. Volilna komisija ŠS Univerze je v razpisu volitev opazila domnevne nepravilnosti glede informacije o aktivni in pasivni volilni pravici ter pozvala k popravi razpisa, vendar slednjega volilna komisija ŠS Fakultete ni spremenila in je potrdila pravočasno oddane popolne kandidature. Volilna komisija ŠS Univerze je nato 28. 10. 2021 znova ugotovila nepravilnosti v razpisu in v novem pozivu ŠS Fakultete opozorila, da trije kandidati (tožnik, A.A. in B.B.) nimajo pasivne volilne pravice, da podobno velja tudi za študenta C.C. in Č.Č. ter da zaradi domnevno neustreznih kandidatur ŠS Fakultete ne bo imel minimalno potrebnega števila (9) članov in bo zato treba volitve ponoviti. Tudi tega poziva volilna komisija ŠS Fakultete ni štela za upravičenega. Dne 3. 11. 2021 so tako potekale volitve v ŠS Fakultete, na podlagi katerih je bilo izvoljenih in izglasovanih 12 članov ŠS Fakultete (tudi zgoraj imenovani, pri katerih naj bi obstajala omejitev pasivne volilne pravice), ki pa mandata niso nastopili, saj dekan Fakultete ni sklical konstitutivne seje, na kateri morajo biti potrjeni. Volilna komisija ŠS Univerze je s sklepom z dne 4. 11. 2021 ŠS Univerze pozvala, da zaradi resnih kršitev razveljavi volitve v ŠS Fakultete in pozove k njihovi ponovitvi. Na tej podlagi je ŠS Univerze 7. 11. 2021 izdal izpodbijani sklep, tožnikovo pritožbo zoper ta sklep pa je rektorica Univerze z odgovorom z dne 11. 11. 2021 kot neutemeljeno zavrnila.

4. Tožnik navaja, da avtonomija univerze ne pomeni absolutne diskrecijske pravice. V konkretnem primeru je pravica do soupravljanja študentov iz 67. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVis) omejena s Pravilnikom (29. člen). S tem je kršeno pravilo, da se zakonska pravica s podzakonskim aktom ne sme omejevati. Tožnik utemeljuje pristojnost tega sodišča, da v upravnem sporu odloča o zadevi, z argumentacijo, da se visokošolska dejavnost po 2. členu ZVis izvaja kot javna služba, izvajalci javnih služb pa morajo postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP, glej tretji odstavek 3. člena), kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev, kamor sodi tudi omenjena pravica do soupravljanja študentov. Po tožnikovem mnenju izpodbijani sklep in odgovor rektorice tako pomenita upravna akta v smislu drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Če ni tako, pa je treba zagotoviti možnost sodnega varstva po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, in sicer zaradi kršitve enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije ter kršitve pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev po 44. členu Ustave. Tožnik dodaja, da se izpodbijani sklep nanaša na vse študente, ki so na volitvah oddali svoj glas, še posebej pa na tiste, ki so bili tudi izvoljeni za študentske predstavnike. Zato imajo po tožnikovem mnenju vsi študentje Fakultete položaj stranskega udeleženca, pri čemer se odločitev v tem postopku lahko sprejme samo enotno tudi zanje. Zaradi izpodbijanega sklepa študentje niso mogli uresničiti pravice, da preko izvoljenih predstavnikov sodelujejo pri delu Fakultete. Tožnik je bil izvoljen za takšnega predstavnika, zato se izpodbijani sklep nanaša tudi konkretno nanj.

5. Tožnik torej ugovarja, da mu je bila kršena pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev po 44. členu Ustave, saj mu je bilo z izpodbijanima aktoma poseženo vanjo brez legitimnega cilja, protizakonito in nesorazmerno. Uveljavlja tudi kršitev 14. člena Ustave (ki pomeni prepoved samovoljnega razlikovanja oziroma diksriminacije), in sicer zaradi upoštevanja 9. in 29. člena Pravilnika, po katerem se možnost sodelovanja pri delu (organov) visokošolskih zavodov izključuje članom organov Študentske organizacije Univerze (v nadaljevanju: ŠOUP) ali Študentske organizacije Slovenije (v nadaljevanju: ŠOS). Na podlagi navedenega uveljavlja zahtevka na ugotovitev posega v človekovo pravico in prepoved nadaljevanja dejanja (drugi odstavek 33. člena ZUS-1).

6. Tožnik je podal tudi zahtevo za izdajo t.i. ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, na podlagi katere naj se: (1.) zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa in odgovora rektorice ter postopek za razveljavitev in ponovitev volitev v ŠS Fakultete; (2.) postopek volitev v ŠS Fakultete nadaljuje na podlagi rezultatov, ki izhajajo iz poročila o izidu volitev v ŠS Fakultete z dne 3. 11. 2021; (3.) ugotovi, da je bil tožnik 3. 11. 2021 izglasovan in izvoljen za člana ŠS Fakultete; (4.) toženki naloži, da je dolžna dopustiti, da se tožniku potrdi mandat člana v ŠS Fakultete; (5.) dekanu Fakultete naloži, da v 8 dneh skliče konstitutivno sejo ŠS Fakultete; (6.) toženki prepove omejevati sodelovanje tožnika v organih toženke in njenih članic zaradi tožnikovega članstva v študentskih organizacijah; (7.) toženki v primeru, da bi kršila začasno odredbo, izreče denarna kazen v višini 10.000,00 EUR, ki jo mora poravnati v 15 dneh, ter še odloči, (8.) da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve o tožbi v tem postopku in (9.) da ugovor ter pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadržita njegove izvršitve. V obrazložitvi zahteve tožnik pojasnjuje, da bi ga brez začasne odredbe prizadela težko popravljiva oziroma nenadomestljiva škoda.

7. Toženka je sodišču predložila spise, ki se nanašajo na zadevo, ter podala odgovor na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe. Ob sklicevanju na sodno prakso utemeljuje, da izpodbijani sklep in odgovor rektorice ne pomenita upravnega akta, prav tako zakon ne določa, da bi bilo dopustno odločanje o njuni zakonitosti v upravnem sporu. V konkretnem primeru tožnik izpodbija odločitev, ki se nanaša na pasivno volilno pravico. Omejitev te volilne pravice, ki je ni mogoče enačiti z volilno pravico, kot jo varuje 43. člen Ustave, ne pomeni dejanja v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa temelji na načelu avtonomije, ki je določeno v 58. členu Ustave in 6. člen ZVis, ki univerzi zagotavlja tudi avtonomijo volitev, imenovanja in odpoklica organov, med katere spada tudi študentski svet. V tej zvezi sta relevantna 56. člen in 60. člen Statuta UP. Pri tem je določeno, da lahko študentski svet članice UP svoje delovanje podrobneje uredi z lastnimi pravili, ki pa morajo biti skladna s splošnimi pravili, ki jih sprejme ŠS Univerze. Volitve v študentske svete so podrobneje opredeljene v Pravilniku, ki v 9. členu ureja aktivno in pasivno volilno pravico. Slednjo ima vsak študent s statusom na članici univerze, razen če je izvoljen v organe ŠOUP ali ŠOS ali imenovan za sekretarja katerega izmed resorjev ŠOUP ali ŠOS ali je zaposlen na ŠOUP ali ŠOS, saj izvolitev oziroma imenovanje v funkcijo oziroma zaposlitev pri teh subjektih pomeni navzkrižje interesov. Takšna omejitev je ustavno dopustna in je določena v vseh primerljivih položajih različnih funkcionarjev, članov organov upravljanja gospodarskih družb ipd. Članice Univerze so morale v roku enega meseca od sprejetja Pravilnika (do 31. 10. 2020) z njim uskladiti svoja pravila glede volitev. Toženka še dodaja, da je na podlagi izpodbijanega sklepa dekan Fakultete 6. 12. 2021 sprejel ugotovitveni sklep, s katerim je ugotovil, da so bile z izpodbijanim sklepom volitve razveljavljene in da bo nove volitve razpisal 12. 12. 2021. Ker izpodbijani sklep in odgovor rektorice ne pomenita akta oz. dejanja, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, toženka predlaga, da sodišče tožbo zavrže, podrejeno pa, da jo zavrne, tožniku pa naj naloži, da ji povrne stroške postopka.

8. Prav tako toženka predlaga, da sodišče ne ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe. Kot navaja, s predlagano začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 želi tožnik poseči v izvrševanje ali učinkovanje izpodbijanih listin, vendar pa s sklicevanjem na škodo, ki naj bi nastala tretjim ali javni koristi ne izkazuje nastanka težko popravljive škode, ki grozi neposredno njemu in je pogoj za izdajo začasne odredbe.

9. Tožnik v nadaljnji vlogi navaja, da je bil sklep Vrhovnega sodišča I Up 521/2012 izdan v zadevi, v kateri ni šlo za uresničevanje pravice študentov do soupravljanja po 67. členu ZVis in 44. členu Ustave, poleg tega so tožniki imeli možnost varstva pred delovnim sodiščem. Podobno velja glede zadeve X Ips 366/2012, kjer ni šlo za odločanje o pravicah in obveznostih uporabnikov javne službe, ter zadeve tega sodišča III U 322/2015. Zakon ureja okvire delovanja univerze, ki so bili v konkretni zadevi prekršeni, zlasti z vidika 28. in 67. člena ZVis. Vladavine prava ni brez dostopa do sodišča. Pravica iz 67. člena ZVis ima temelj v 44. členu Ustave, zato so toženkine navedbe v zvezi s 43. členom Ustave nerelevantne. Študentski svet je pristojen podajati mnenje o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, zato ima imenovanje predstavnikov vanj tudi zunanje učinke. Ureditev, po kateri člani ŠOS in ŠOUP ne morejo kandidirati za predstavnike študentov v študentskem svetu Fakultete in Univerze, je diskriminatorna. Določbe 56. in 60. člena Statuta UP niso skladne z 28. členom ZVis. Tožnik pripominja, da je zoper ugotovitveni sklep dekana Fakultete z dne 6. 12. 2021 vložil pritožbo. Poudarja, da je predlagal izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 ter da nemožnost sodelovati pri delu ŠS Fakultete in posledično Univerze sama po sebi pomeni nenadomestljivo škodo. Sklicevanje na nastajanje škode drugim študentom Fakultete pa izkazuje, da je predlagana začasna odredba skladna z javno koristjo.

K I. točki izreka:

10. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

11. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu pa odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

12. Upravni akt je torej za potrebe upravnega spora definiran z ZUS-1. Iz zakona izhajata dva temeljna kriterija, ki ju je treba uporabiti pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt v smislu določb ZUS-1, in sicer: a) formalni kriterij (upravni akti so le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil; b) materialni kriterij (upravni akti so tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, in s tem posegajo v njen pravni položaj ter so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu).1

13. Po presoji sodišča izpodbijani sklep, da se razveljavijo volitve v ŠS Fakultete, ni upravni akt v smislu citiranih določb 2. člena ZUS-1, niti ni to odgovor rektorice na tožnikovo pritožbo zoper ta sklep. Izpodbijani sklep (ali odgovor rektorice) namreč ni akt, s katerim bi ŠS Univerze (oziroma rektorica) odločil(a) o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč se z njim posega v postopek volitev organa fakultete, kar pa glede na določbo 8. alineje drugega odstavka 6. člena ZVis izrecno spada na področje avtonomnega delovanja univerze.

14. Avtonomnost univerze izhaja iz Ustave (58. člen), konkretizirana pa je v ZVis ter na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih. Po določbah ZVis (prvi odstavek 6. člena) je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Kot takšne univerze in drugi samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja med drugim volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti (drugi odstavek 6. člena ZVis, 8. alineja).

15. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da so volitve, imenovanja in odpoklic organov univerze in organov njenih članic, vprašanje internega delovanja znotraj univerze; gre torej za področje, na katerem univerza deluje po načelu avtonomije (tako sklepi I Up 208/2018 z dne 20. 2. 2019, X Ips 366/2012 z dne 26. 3. 2013, I U 521/2012 z dne 26. 3. 2013). Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse tukajšnjega sodišča (npr. sklep III U 322/2015 z dne 23. 1. 2017).

16. Tudi v konkretnem primeru se izpodbijani sklep (in odgovor rektorice) nanaša na volitve (in sicer razveljavitev volitev) v organ članice univerze. Študentski svet Fakultete je namreč organ fakultete, ki je članica univerze (drugi odstavek 20. člena ZVis). Študentski svet, ki ga sestavljajo predstavniki študentov, obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, lahko pa tudi mnenje o kandidatih za rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnostih študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov (prvi in drugi odstavek 26. člena ZVis).

17. Glede na navedeno z izpodbijanim sklepom in odgovorom rektorice ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava. Ne gre za oblastveni posamični akt, ki bi ga ŠS Univerze oziroma rektorica, ki sta organa univerze, izdala v okviru izvrševanja državne oblasti oziroma upravne funkcije oziroma javnega pooblastila. Pri tem je treba povedati, da toženka res izvaja javno službo v visokem šolstvu ter ima določena javna pooblastila (npr. v zvezi s podeljevanjem diplom), vendar pa izpodbijani sklep (in odgovor rektorice) ne pomeni odločanja na podlagi javnega pooblastila oziroma odločanja o pravicah ali obveznostih posameznika kot uporabnika storitev toženke (v smislu tretjega odstavka 3. člena ZUP), pač pa se, kot povedano, nanaša na postopek volitev organa fakultete, kar spada na področje, na katerem univerze in visokošolski zavodi v skladu z 58. členom Ustave in po izrecni določbi drugega odstavka 6. člena ZVis delujejo po načelih avtonomije.

18. Izpodbijani sklep in odgovor rektorice torej nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa na področju, ki po navedenih določbah Ustave in ZVis sodi v lastno, avtonomno pristojnost univerze. Zato po presoji sodišča to tudi ni akt organa ali dejanje, ki bi dopuščalo upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj ŠS Univerze in rektorice pri takšnem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti. Po presoji sodišča niti tožnikovo sklicevanje na 67. člen ZVis2 ter na kršitve ustavnih pravic iz 14. in 44. člena Ustave podlage za drugačen zaključek glede dopustnosti upravnega spora ne dajejo.

19. V tej zvezi sodišče pojasnjuje, da določba četrtega odstavka 15. člena Ustave, po kateri mora biti zagotovljeno sodno varstvo človekovih pravic ter pravica do odprave posledic njihove kršitve, ali določba drugega odstavka 157. člena Ustave, na katero se sklicuje tožnik, ne pomenita, da je zato mogoče v upravnem sporu po 2. oziroma 4. členu ZUS-1 uveljavljati kakršnokoli morebitno kršitev (ustavnih) pravic zoper katerikoli akt, pač pa je mogoče v upravnem sporu uveljavljati tiste kršitve oziroma posege v ustavne pravice, ki so storjeni z akti (ali dejanji), definiranimi z 2. ali 4. členom ZUS-1 ali drugim zakonom.

20. Tožnik s tožbo uveljavlja kršitev pravice iz 44. člena Ustave. Pravica iz navedenega člena Ustave je splošna pravica, ki vsem državljanom zagotavlja možnost sodelovanja pri opravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Ustava veže način izvrševanja te pravice, torej sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, na zakon; ZVis pa tega (takšnega sodelovanja državljanov) ne predvideva. Kot je navedlo Vrhovno sodišče v sklepu I Up 208/2018, gre pri volitvah znotraj univerze za avtonomijo, varstvo volilne pravice znotraj univerze se uveljavlja preko organov univerze in se zato na pravice iz 44. člena Ustave ni mogoče sklicevati. Varstvo v upravnem sporu bi bilo mogoče, če bi zakon tako določil in bi bil torej ob ustrezni zakonski ureditvi vzpostavljen poseben volilni spor. Vendar ni tako. Po ZVis je možno sprožiti upravni spor le zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva (59. člen ZVis), ter zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem (71. člen ZVis). V obravnavani zadevi bi morebiti lahko šlo kvečjemu za kršitev ustavne pravice do soodločanja po 75. členu Ustave, vendar pa tožnik posega v to ustavno pravico s tožbo ne uveljavlja. Glede na zatrjevano diskriminacijo in s tem povezano tožbeno sklicevanje na 14. člen Ustave pa sodišče zgolj še pripominja, da so z izpodbijanim sklepom o razveljavitvi volitev vsi predstavniki študentov, ki so bili izvoljeni v ŠS Fakultete, in tudi nasploh vsi študentje Fakultete postavljeni v enak položaj; da bi toženka sicer pri volitvah na drugih članicah Univerze ravnala drugače, pa tožnik niti ne zatrjuje.

21. Po vsem navedenem je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj izpodbijani sklep in odgovor rektorice ne pomenita aktov, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

22. Sodišče s tem sledi odločitvi, kot jo je sprejelo v obravnavani povsem primerljivi zadevi I U 1728/2021. K II. točki izreka:

23. ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Na podlagi drugega odstavka istega člena pa sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

24. Upoštevaje citirane določbe ZUS-1 in na tej podlagi oblikovano ustaljeno sodno prakso (npr. sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 124/2008, I Up 141/2010, I Up 227/2011, I Up 47/2016, I Up 13/2018) je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe vložena tožba, ki je prestala predhodni preizkus. Le takšna tožba namreč tožniku daje možnost preventivnega varstva. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, kar je storilo v obravnavanem primeru, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

25. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 E. Kerševan, V. Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Lexpera in GV Založba, Ljubljana 2018, str. 520. 2 ZVis v 67. členu določa, da imajo študenti (kolektivno) pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu s tem zakonom in statutom ter da so predstavniki študentskega sveta vabljeni na seje organov visokošolskega zavoda.