Jedro

Tožeča stranka je izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Fundacija za šport odločila, da v letu 2013 ne dodeli sredstev prosilcu A. za prijavljeni program B. na področju programov založništva v športu (Z). Pojasnjuje, da Fundacija za šport na podlagi določil Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik), dne 26. 10. 2012 v Uradnem listu št. 80/12 objavila Javni razpis Fundacije za šport, katerega predmet je sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013. Na področju Z je pristojna Komisija za založništvo (v nadaljevanju Komisija), obravnavala 107 pravilnih in popolnih vlog, ki so prispele na javni razpis za to področje. Za omenjeno področje so bila razpisana sredstva v višini 175.500,00 EUR, skupna višina zaprošenih sredstev pa je znašala 1.089.944,00 EUR. Skladno z določili 35. in 36. člena Pravilnika je Komisija ovrednotila programe prosilcev in nato pripravila program delitev sredstev na področju Z. Ovrednotila jih je na podlagi meril, določenih v 31. členu Pravilnika. Gre za merili „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom“, ki je bil ovrednoten s 6 točkami in „možnost uresničitve programa“, ki je bil prav tako ovrednoten s 6 točkami. A. je na javni razpis prijavila program B., katerega predračunska vrednost je znašala 20.000,00 EUR. Skladno z 31. členom Pravilnika program delno uresničuje javni interes na področju športa, saj gre za program, ki je le delno uporaben v športni praksi. Ker je program tožeče stranke zbral le 12 točk, moral pa bi jih vsaj 16 od 20 tožnih to pomeni, da ni zbral zadostnega števila točk za uvrstitev v drugo fazo vrednotenja programov.

V nadaljevanju je Fundacija za šport izdala sklep Z-13-105 z dne 26. 3. 2013, v katerem je v odločbi z dne 21. 2. 2013 v 13. odstavku obrazložitve citirane odločbe napačno navedbo skupaj zbranega števila točk popravila tako, da se besedna zveza „le 16“ točk nadomesti z besedno zvezo „le 12 točk“. V obrazložitvi pojasnjuje, da je ugotovila pisno pomoto, ki jo je na podlagi drugega odstavka 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku z omenjenim sklepom odpravila.

Komisija za pritožbe Fundacija za šport je s svojo odločbo št. Z-13-105 z dne 26. 6. 2013 pritožbi tožnika ugodila, izpodbijano odločbo delno odpravila ter zadevo vrnila v ponovno odločanje organu prve stopnje. Menila je, da mora prvostopni organ v ponovljenem postopku ponovno preučiti celotno spisno dokumentacijo ter točkovati program pritožnika pri merilu „možnosti uresničitve programa“ skladno z določili 31. člena Pravilnika. Glede ostalega točkovanja pa se je strinjala.

V nadaljevanju je Svet fundacije za šport, kot izhaja iz podatkov spisa, dne 12. 7. 2013 v ponovljenem postopku izdal odločbo št. Z-13-105, s katero je prosilcu na področju programa Z dodelil sredstva v višini 4.527,00 EUR.

Tožnik v tožbi izpostavlja, da izpodbija odločbo Z-13-105 z dne 21. 2. 2013 in z dne 26. 6. 2013 in sicer zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka. V izreku odločbe pritožbenega organa je navedeno, da se odločba odpravi le delno, ni pa navedeno, v katerem delu se odpravi in v katerem naj ostane v veljavi. Tak izrek je nerazumljiv in nejasen, vsebina pravnega razmerja pa ni definirana. Zato ima tožeča stranka pravni interes, da se ta kršitev in napaka odpravita. Odločbi tožeča stranka izpodbija tudi iz vsebinskih razlogov.

Glede na navedeno sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba za šport z dne 26. 6. 2013 v zvezi z dne 21. 2. 2013 odpravi, tožeči stranki pa naj se dodelijo zaprošena sredstva v višini 10.000,00 EUR. Tožena stranka naj ji tudi povrne nastale stroške upravnega spora, skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so bila tožeči stranki za njen prijavljeni program dodeljena sredstva v okviru vrednotenja, pri čemer je bil program v zvezi z možnostjo uresničevanja javnega interesa ovrednoten zgolj s 6 točkami. Tožeča stranka je bila kot zveza razvrščena v nižji razred športnih panog, zato ne more prejeti več kot 6 točk v programu v zvezi z možnostjo uresničevanja javnega interesa. Tožeča stranka tudi ne pojasni, zakaj bi morala prejeti več točk na področju uresničevanja javnega interesa, kot pa ga je prejela. Njene navedbe pa so zgolj posplošene, tako da se jih ne da niti prerekati.

Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

Tožbo je potrebno zavreči. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je tožeča stranka izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku pri Fundaciji za šport odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora pri tukajšnjem sodišču. V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijamo samo takrat, če je bil z njim postopek odločanja o zadevi končan. Za takšno situacijo pa v konkretni zadevi ne gre, saj je na podlagi uspešne pritožbe tožnika po izpodbijani odločbi, tožena stranka morala v zadevi ponovno odločati.

V konkretnem primeru gre torej za akt, ki se ga na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ne more izpodbijati v upravnem sporu, saj nima značaja dokončnosti kot to določa prvi odstavek 2. člena ZUS-1. Tak značaj namreč ima odločba tožene stranke št. Z-13-105 z dne 12. 7. 2013 skladno s petim odstavkom 14.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije kot podlage za odločanje v omenjeni zadevi. Vendar pa tožeča stranka te odločbe v svoji tožbi ne izpodbija.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 46. členom istega zakona tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.