Jedro

Določba 45. člena ZZZPB o pristojnosti socialnega sodišča ne pomeni posebne zakonske pristojnosti socialnega sodišča (glede na določbo tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1) za področje sporov iz področja aktivne politike zaposlovanja, v katere okvir sodi tudi sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožnik je istočasno vložil tožbi na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. V tožbi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani je (po kasnejši modifikaciji zahtevka) zahteval odpravo odločbe tožene stranke z dne 15.12.2005, sklenitev pogodbe o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva s predlagano vsebino, povrnitev zakonskih zamudnih obresti od dogovorjenega zneska sofinanciranja, povrnitev stroškov sodnega postopka ter stroškov pritožbe zoper odločbo z dne 5.10.2005. S tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije je zahteval odpravo odločbe tožene stranke z dne 15.12.2005 v delu, "ki se nanaša na ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v zadevi vključitve v program za sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva)", odpravo sklepa tožene stranke z dne 15.12.2005, povrnitev stroškov postopka ter stroškov v zvezi s pritožbo zaradi molka tožene stranke.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom Ps 299/2006-7 z dne 26.4.2007 zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke v 1. točki izreka (to je v zadevi prenehanja vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb) in sklenilo, da ni pristojno za odločanje o zahtevku za odpravo odločbe z dne 15.12.2005 v 2. in 3. točki izreka ter o zahtevku, da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva in mu plačati zakonske zamudne obresti od pogodbeno dogovorjenega zneska sofinanciranja 2.046 EUR. Sklenilo je tudi, da po pravnomočnosti sklepa odstopi tožbo Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Zavrglo je tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.10.2005 in sklenilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka. Odločitev o nepristojnosti je postala pravnomočna, saj se je tožnik pritožil le zoper odločitev v sodbi sodišča prve stopnje, ki pa jo je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (sodba Psp 665/2007 z dne 3.4.2008).

3. Po odstopu spisa Upravnemu sodišču Republike Slovenije je to sodišče v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000, v zvezi s prehodno določbo 104. in drugega odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in nadalj.) predlagalo Vrhovnemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti.

4. Delovno in socialno sodišče je odločitev o nepristojnosti utemeljilo s tem, da pri zahtevi za sofinanciranje spodbujanja podjetništva ne gre za pravico do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, temveč za ukrep aktivne politike zaposlovanja, ki jo lahko uveljavlja brezposelna oseba, ne glede na to, ali je bila zavarovana. O tem se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepih VIII R 11/2005, VIII R 88/2006, itd..

5. Upravno sodišče Republike Slovenije je v predlogu za odločitev o sporu o pristojnosti poudarilo, da gre za spor med brezposelno osebo in zavodom, za katerega je potrebno uporabiti določbo 45. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 in nadalj.), ki v drugem odstavku določa, da pooblaščeni delavec zavoda na prvi stopnji odloča tako o pravicah zavarovancev kot pravicah drugih brezposelnih oseb. Odločbi Vrhovnega sodišča, ki jih citira socialno sodišče, se ne nanašata na spor med posameznikom kot brezposelno osebo in zavodom, temveč na spor med delodajalcem in zavodom v zvezi s povračilom prispevkov po 48. a členu ZZZPB. Ta zakon v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč, in sicer tako za zavarovance kot druge brezposelne osebe, ne pa pristojnosti za spore med delodajalcem in zavodom. To pomeni, da 45. člen ZZZPB vključuje tudi varstvo pravic brezposelne osebe do pomoči pri sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva, ki je pravica iz aktivne politike zaposlovanja.

6. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

7. Stvarno pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih določa 7. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), pri čemer so za odločanje o pristojnosti v tej zadevi zlasti pomembne določbe 3. točke prvega odstavka ter 2. in 3. odstavek tega člena.

8. Po 3. točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno za odločanje na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja, in sicer o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, o štipendiji pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendij za nadarjene ter v sporih o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus. Po drugem odstavku 7. člena je socialno sodišče na področjih iz prejšnjega odstavka (kar vključuje tudi področje zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja) pristojno odločati o socialnih sporih glede povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev in povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva. Po določbi tretjega odstavka 7. člena je socialno sodišče pristojno odločati tudi o socialnih sporih, za katere tako določa zakon.

9. Pristojnost socialnega sodišča določa tudi 45. člen ZZZPB, in sicer v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Po prvem odstavku te zakonske določbe zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu s tem zakonom in predpisi o splošnem upravnem postopku. Po drugem odstavku tega člena o pravicah zavarovancev in drugih brezposelnih oseb na prvi stopnji odloča pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda, pri čemer zavod v statutu določi, kdo so pooblaščeni delavci ter organ, ki odloča o pravicah. Po tretjem odstavku pa lahko zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba, ki ni zadovoljna z odločitvijo drugostopenjskega organa, vloži tožbo pri sodišču, pristojnem za socialne spore. Ta določba je v delu, v katerem je določala rok za vložitev tožbe, prenehala veljati (92. člen ZDSS-1).

10. Določba 45. člena ZZZPB o pristojnosti socialnega sodišča ne pomeni posebne zakonske pristojnosti socialnega sodišča (glede na določbo tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1) za področje sporov iz področja aktivne politike zaposlovanja, v katere okvir sodi tudi sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva (49. člen ZZZPB in 39. - 41. člen Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja - Ur. l. RS, št. 64/2001 in nadalj.).

11. To izhaja iz drugačnega zakonskega urejanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti in pravic iz aktivne politike zaposlovanja. Po 4.b členu ZZZPB je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti sicer temeljna pravica brezposelne osebe, vendar ta pravica ni vključena v pravice iz (obveznega) zavarovanja (!) za primer brezposelnosti. Po 17. členu ZZZPB so to le pravice do denarnega nadomestila, denarne pomoči, povračila prevoznih in selitvenih stroškov, pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja (pravica do denarne pomoči je bila kasneje ukinjena - 13. člen ZZZPB-F, Ur. l. RS, št. 79/2006). Te pravice in postopek uveljavljanja so urejene v III. poglavju ZZZPB ("zavarovanje za primer brezposelnosti"). O njih odloča na prvi stopnji pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda oziroma je v nadaljevanju zanje predvideno sodno varstvo pred socialnim sodiščem.

12. Ukrepi in pravice iz aktivne politike zaposlovanja so urejeni v IV. poglavju zakona ("aktivna politika zaposlovanja"). Tudi financiranje sredstev za zavarovanje za primer brezposelnosti se zagotavlja drugače kot sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, in sicer v prvem primeru s prispevki delavcev, organizacij in delodajalcev, ki se zbirajo v proračunu Republike Slovenije in nato usmerjajo izvajalcem programov po namenih porabe, v drugem primeru pa se neposredno zagotavljajo s proračunom Republike Slovenije (60. člen ZZZPB). Sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva kot ukrepa aktivne politike zaposlovanja zato ne spada med pravice do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti oziroma pravice o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje, za katere bi bilo pristojno odločati socialno sodišče. Tudi 45. člen ZZZPB ne predstavlja določitve posebne pristojnosti socialnega sodišča tudi za ta primer.

13. Za takšen zaključek ni pomembno, kdo sta stranki v sporu - delodajalec in zavod za zaposlovanje ali brezposelna (nezaposlena) oseba in zavod za zaposlovanje. Vrhovno sodišče je v podobnih primerih svoje odločitve oprlo na enako razmejitev sporov iz zavarovalnega razmerja in sporov iz aktivne politike zaposlovanja. Prav ta okoliščina je bila odločilna za presojo o pristojnosti ne le med delovnim in socialnim sodiščem ter upravnim sodiščem, temveč tudi med delovnim in socialnim sodiščem ter sodiščem splošne pristojnosti (sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII R 8/2004, VIII R 11/2005, VIII R 38/2005, VIII R 75/2005, VIII R 41/2006, VIII R 88/2006, VIII R 23/2007, VIII R 50/2007 in številni drugi).

14. Spor o odpravi odločbe tožene stranke z dne 15. 12. 2005 (v točkah 2 in 3) v zvezi s sofinanciranjem stroškov spodbujanja podjetništva, o čemer je bilo odločeno v upravnem postopku, le posledično pa tudi spor o sklenitvi pogodbe o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva in plačilu zamudnih obresti od zneska sofinanciranja, tudi ne predstavlja civilnega ali gospodarskega spora. Dejansko gre za spor proti odločbi tožene stranke kot nosilki javnih pooblastil v smislu določbe prvega odstavka 1. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZUS, torej za upravni spor, o katerem je pristojno odločati Upravno sodišče Republike Slovenije.