Jedro

Ker se dediča glede hiše nista dogovorila drugače, tudi ta predstavlja del njunega skupnega, podedovanega premoženja. Če želi pritožnica iz te skupnosti izstopiti, bo morala v drugem (nepravdnem) postopku predlagati delitev skupnega premoženja ter uveljavljati izplačilo svojega deleža v denarju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (glede parcele št. 283/5 k. o. 0000) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da v zapuščino spadajo solastninski deleži zapustnice na več nepremičninah v k. o. 0000, osebno vozilo Volkswagen Polo, denarna sredstva na dveh računih pri X banki, d. d., in članski delež v KZ A., z. o. o., za dediča premoženja, ki se deduje po Zakonu o dedovanju (ZD), razglasilo zapustničinega moža F. G. in zapustničino hčer L. R., vsakega do 1/2. Glede premoženja, ki se deduje po Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) in Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS), je sklenilo, da premoženjske pravice v naravi deduje zapustničin mož, medtem ko zapustničina hči deduje nujni delež v gotovini. V sklep je povzelo tudi njun dedni dogovor, po katerem osebno vozilo in članski delež v KZ A. pripade zapustničinemu možu, ki je zaradi ureditve medsebojnih dednih razmerij dolžan zapustničini hčeri izplačati 5.453,39 EUR, najkasneje v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Nazadnje je sodišče odredilo še vknjižbo lastninske pravice dedičev pri podedovanih nepremičninah v zemljiški knjigi.

2. Zoper navedeni sklep se je glede parcele št. 283/5 k. o. 0000 pritožila dedinja L. R., brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Navaja, da ji je zapustničin mož F. G. namignil, da mu bo morala plačati delež pri obnovi hiše, čeprav je nima možnosti koristiti. Pritožnica zato želi, da se ji njen delež navedene nepremičnine izplača v gotovini.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič F. G., ki predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da nima denarja za izplačilo, v hiši pa tudi stanuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnica ni napravila oporoke. Ker svoje želje, ki jo omenja pritožba, namreč, naj stanovanjska hiša ostane pritožnici, zapustnica ni izrazila v ustrezni pravni obliki, je pri dedovanju tega premoženja ni mogoče upoštevati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da se tudi stanovanjska hiša na parceli 283/5 deduje po zakonu, kar pomeni, da pripada obema zakonitima dedičema, zapustničinemu možu in zapustničini hčeri.

6. Ker se dediča glede hiše nista dogovorila drugače, tudi ta predstavlja del njunega skupnega, podedovanega premoženja. Če želi pritožnica iz te skupnosti izstopiti, bo morala v drugem (nepravdnem) postopku predlagati delitev skupnega premoženja ter uveljavljati izplačilo svojega deleža v denarju. Odločanje o tem presega pristojnost zapuščinskega sodišča. Predmet zapuščinskega postopka je namreč ugotavljanje, kdo so pokojnikovi dediči ter katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Lahko pa vsi dediči skupaj in sporazumno že v zapuščinskem postopku predlagajo delitev in način delitve zapuščine; njihov sporazum sodišče navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). V obravnavanem primeru zakonita dediča glede zdaj sporne stanovanjske hiše takšnega sporazuma nista dosegla, zato je sodišče prve stopnje o dedovanju pravilno odločilo na podlagi zakona.

7. Sklep o dedovanju je tako tudi v izpodbijanem delu pravilen in zakonit. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).