Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 190/2024

ECLI:SI:VSLJ:2024:CST.190.2024 Gospodarski oddelek

unovčevanje stečajne mase postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase tarifa omejitev višine nadomestila namen stečajnega postopka
Višje sodišče v Ljubljani
30. julij 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da se pri odločanju o nadomestilu upravitelju, postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je razdelitev izvajala skozi več delnih razdelitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upravitelja, podanem v končnem načrtu druge prednostne razdelitve za dne 14. 3. 2023 (p.d. 1331) za odmero sorazmernega dela nadomestila za unovčenje in razdelitev.

2. Zoper navedeni sklep je vložil upravitelj pravočasno pritožbo. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da stečajnemu upravitelju odmeri nadomestilo v skladu z njegovim predlogom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je upravitelj v končnem načrtu druge prednostne razdelitve z dne 14. 3. 2023 (p.d. 1331) predlagal, da mu sodišče odmeri sorazmerni del nadomestila za unovčenje in razdelitev za to delitev. Ugotovilo je, da je do odmere zadnjega sorazmernega dela nadomestila po sklepih sodišča z dne 17. 1. 2019 (p.d. 919, 920) znašala osnova za odmero nadomestila 2.516.036,50 EUR, od tedaj dalje pa znaša še 578.738,55 EUR, skupaj torej sedaj 3.094.775,05 EUR. V ta znesek so vključene vse dosedanje posebne in splošne razdelitve po končnih načrtih (p.d. 737 - 761, 855, 944, 1190-1192, 1204, 1331). Sodišče je s sklepoma z dne 28. 5. 2018 (p.d. 795, 796) ter sklepoma z dne 17. 1. 2019 (p.d. 919, 920) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 3. 019 (p.d. 941) upravitelju že odmerilo nadomestilo za unovčenje in razdelitev v skupnem znesku 60.000,00 EUR. Glede na izračunano osnovo za odmero bi bil upravitelj po V. točki preglednice iz prvega odstavka 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS št. 91/08, 119/08, 53/09, 92/14, 103/22; nadalje: Pravilnik) upravičen do nadomestila v višini 47.723,88 EUR, povečanega za DDV. Glede na to, da je bilo upravitelju že odmerjeno nadomestilo v skupnem znesku 60.000,00 EUR, povečano za DDV, je sklenilo, da je sedanji upraviteljev predlog za odmero nadomestila neutemeljen.

5. Iz upraviteljeve pritožbe kot bistveno izhaja njegovo stališče, da bi moral bili upravičen do plačila nadomestila za unovčenje in razdelitev za vsako (delno) razdelitev posebej. Meni, da bi bilo potrebno med plačilom in delom upravitelja postaviti drugačno vrednostno razmerje, brez omejitev navzgor. Pojasnjuje, da je poskrbel, da je bila oblikovana stečajna masa, ki je na voljo za razdelitev upnikom ter dosegel, da so bile poplačane vse prednostne terjatve. Opravil je 40 razdelitev, pri čemer je zadnje nadomestilo prejel pri 26 razdelitvi, za delo pri nadaljnjih 14 razdelitvah pa ni bil upravičen do nobenega nadomestila. V predmetnem stečajnem postopku je tako iz naslova unovčenja in razdelitve premoženja prejel nadomestilo v višini 2,33% razdelitvene mase. V primeru, da bi mu sodišče priznalo še predlagano nadomestilo, pa bi prejel skupaj 2,64%, kar ni nesorazmerno in v škodo upnikov.

6. V zvezi z odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase obstoji obširna sodna praksa. Stališče sodne prakse je, da je treba za izračun nadomestila 7. člen Pravilnika razlagati tako, da se postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je razdelitev izvajala skozi več delnih razdelitev.1 Kot osnovo za izračun nadomestila je treba upoštevati vse zneske unovčenega premoženja, ki so bile predmet predhodne in predmetne delitve ter, na drugi strani, upoštevati tudi nadomestila za unovčenje stečajne mase, ki so bila upravitelju že odmerjena ob predhodnih razdelitvah.2 Takšna razlaga 7. člena Pravilnika je v skladu z tretjim odstavkom 114. člena ZFPPIPP, ki ministra za pravosodje pooblašča za sprejem tarife za odmero nagrade upravitelja ter za določanje maksimalnega zneska, ki ga nagrada ne sme preseči. Upraviteljevemu stališču, da se nadomestilo odmeri za vsako delitev splošne ali posebne mase posebej, brez upoštevanja zneskov, ki jih je upravitelj delil po drugih predlogih ter brez vštevanja zneskov nadomestila, ki jih je pridobil na podlagi že opravljenih delitev, zato ni mogoče pritrditi.

7. Že večkrat je bilo zapisano, da je omejitev višine nadomestila v skladu z namenom stečajnega postopka. Limitiranje nagrade je eden od možnih ukrepov v smeri zagotavljanja namena stečajnega postopka, ki je v poplačilu upnikov in to v čim večjem deležu. Ukrepi, ki vodijo k zmanjševanju stroškov, so po navedenem v skladu s ciljem zakonske ureditve stečaja, maksimiranje nadomestil pa je primerno sredstvo za dosego navedenega cilja.3 Ker sprejeta ureditev ni bila spoznana kot neskladna z Ustavo, so pritožbeni razlogi v zvezi z višino nadomestila lahko relevantni zgolj v postopku sprejemanja oziroma spreminjanja obstoječe tarife. Pritožnik zato z očitki glede ureditve, ki dopušča limitiranje nadomestila, tudi v tem postopku ne more uspeti.

8. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj Cst 242/2019 , III Ips 53/2018 , Cst 373/2019 in druge. 2 Primerjaj Cst 534/2019. 3 Takšno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v odločbah Cst 300/2012 in Cst 657/16. Ustavnih pritožb zoper navedeni odločbi Ustavno sodišče RS ni sprejelo v obravnavo (sklep U-I-291/12, Up-1074/1 in sklep U-I-14/2017, Up-77/17). Ustavno sodišče tudi ni sprejelo v obravnavo ustavnih pritožb zoper odločbe Cst 358/2018 in Cst 359/2018, Cst 102/19, Cst 103/19 ter Cst 252/19 (Up 1312/18, Up 560/19, Up 652/19 in Up 875/19).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia