Jedro

S privativnim prevzemom dolga, ko je družba M. stopila v dolžniško razmerje z upnikom I.H. namesto starega dolžnika je treba upoštevati 1. odst. 117. člena ZPPSL, ki ureja pobot kot enega od načinov, v stečajnem postopku priviligiranega prenehanja obveznosti. V konkretnem primeru pa tudi ni šlo za nedovoljen pobot, predpisan v 118. členu ZPPSL. Družba M. je namreč dolg prejšnjega dolžnika prevzela.

Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti bi imela lahko samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika (z dne 8.11.2001) z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika (terjatev iz pogodbe št. 5/11 z dne 16.10.2001). Ker je pobotna izjava z dne 9.11.2001 izpodbijana (A/4) kot pravno dejanje oškodovanja upnikov, bi, če bi bilo pravnomočno ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, v razmerju do stečajnega dolžnika ponovno oživeli terjatvi upnika nasproti dolžniku (iz pogodbe o prevzemu dolga) in dolžnika nasproti upniku (iz pogodbe št. 5/11), ki sta zaradi pobotne izjave prenehali. Obe terjatvi bi nato ex lege veljali za pobotani na podlagi 2. odst. 117. člena ZPPSL.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v 3/ in 4/3. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

I. Zavrne se podrejeni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da pogodba št. 1/5/01 z dne 8.11.2001, sklenjena med družbo M. d.o.o. in I. H. d.o.o. ter pobotna izjava, podpisana s strani družbe I..H. d.o.o. in družbo M. d.o.o., L. z dne 9.11.2002 (prav 9.11.2001), nimata učinkov proti stečajni masi stečajnega dolžnika I. H. d.o.o..

2. Ugotovi se, da pravno dejanje pobotna izjava, ki sta jo podpisali I.. H. d.o.o. in družba M. d.o.o., L. dne 9.11.2002 (prav 9.11.2001), nima pravnega učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika proti stečajni masi stečajnega dolžnika I..H. d.o.o. .

3. Podrejeno tožena stranka M. d.o.o., L. je dolžna plačati v stečajno maso stečajnega dolžnika I. H d.o.o., znesek 49.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 20.6.2003, vse v roku 15 dni.

4. Podrejeno tožena stranka M. d.o.o., L. je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe na prvi stopnji do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna v 15. dneh povrniti podrejeno toženi stranki M. d.o.o., L. pravdne stroške v višini 4.125,19 EUR."

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh plačati podrejeno toženi stranki M. d.o.o., L. pritožbene stroške v višini 1.377,00 EUR. "

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zvezi s podrejeno toženo stranko M. d.o.o. ugotovilo, da pogodba št. 1/5/01 z dne 8.11.2001, sklenjena med družbo M. d.o.o. in I.H. d.o.o. ter pobotna izjava, podpisana s strani družbe I. H. d.o.o. in družbe M.d.o.o., L. z dne 9.11.2002 (prav 9.11.2001) nimata učinkov proti stečajni masi stečajnega dolžnika I.H. d.o.o. Ugotovilo je, da pravno dejanje pobotne izjave, ki sta jo podpisali I. H. d.o.o. in družba M. d.o.o., L., dne 9.11.2002 (prav 9.11.2001) nima pravnega učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika I. H. d.o.o. Podrejena tožena stranka M.d.o.o., L. je dolžna plačati v stečajno maso stečajnega dolžnika I. H. d.o.o., znesek 49.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 20.6.2003, vse v roku 15 dni (3. točka izreka). Podrejeno tožena stranka M.d.o.o. L. je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 2.562.734,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka do plačila (4/3. točka izreka). Primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke proti toženi stranki T. in M. B. ter proti podrejeno toženi stranki M. d.o.o. za zakonske zamudne obresti od vtoževanega zneska za čas od 8.11.2001 do 19.6.2003 je zavrnilo (1. in 2. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna povrniti prvo in drugotoženi stranki vsaki po 304.893,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka do plačila (4/1. in 2. točki izreka).

Proti ugodilnemu delu izreka sodbe se je pravočasno pritožila podrejeno tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in sodišču druge stopnje predlagala, naj sodbo v napadenem delu razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena (čeprav iz drugih razlogov).

S pogodbo o prevzemu dolga št. 1/5/1, sklenjeno med M. d.o.o. L. kot prevzemnikom dolga in I. H.d.o.o. L. kot upnikom, sta se prevzemnik in upnik dogovorila, da prevzemnik poravna vse terjatve upnika do B. M. z zneskom 49.000.000,00 SIT v roku 15 dni po podpisu te pogodbe s pobotom medsebojnih terjatev. Skladno s 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je bil lahko prevzem dolga opravljen na podlagi pogodbe med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Teorija šteje za prevzem dolga tudi pogodbo, sklenjeno med novim dolžnikom in upnikom (primerjaj komentar Zakona o obligacijskih razmerjih, Cigoj, stran 408). Ker je bilo med prevzemnikom in upnikom dogovorjeno, da upnik nima nikakršnih terjatev do B. M., je šlo za privativni prevzem dolga. Tožena stranka je torej kot novi dolžnik, ki je dolg prevzel, stopil na mesto prejšnjega dolžnika (B. M.). Iz pobotne izjave o kompenzaciji medsebojnih terjatev in obveznosti z dne 9.11.2001 (A4) izhaja, da sta bili pobotani terjatvi M.d.o.o. po pogodbi št. 5/11 z dne 16.10.2001 in terjatev upnika I.H. iz pogodbe št. 1/5/01 do prevzemnika dolga.

Teoretiki poudarjajo, da je prevzem dolga abstrakten (primerjaj komentar ZOR, Cigoj, stran 411). To pomeni, da ni pravno pomembno, v kakšnem medsebojnem razmerju sta bila prejšnji in novi dolžnik (primerjaj 2. odst. 450. člena ZOR).

V skladu s 1. odst. 117. člena Zakona o prisilni poravnavi o stečaju in likvidaciji (ZPPSL) je v stečajnem postopku dovoljen pobot terjatve upnika z nasprotno terjatvijo dolžnika. S privativnim prevzemom dolga, ko je družba M. stopila v dolžniško razmerje z upnikom I. H. namesto starega dolžnika je treba upoštevati 1. odst. 117. člena ZPPSL, ki ureja pobot kot enega od načinov, v stečajnem postopku priviligiranega prenehanja obveznosti. V konkretnem primeru pa tudi ni šlo za nedovoljen pobot, predpisan v 118. členu ZPPSL. Družba M. je namreč dolg prejšnjega dolžnika prevzela.

Ker ZPPSL izrecno dopušča pobot, je sodišče druge stopnje preizkusilo, ali bi do enakega izida prišlo tudi, če bi omenjeno pobotno izjavo kot predstečajni pobot obravnavali po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj. Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti bi imela lahko samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika (z dne 8.11.2001) z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika (terjatev iz pogodbe št. 5/11 z dne 16.10.2001). Ker je pobotna izjava z dne 9.11.2001 izpodbijana (A/4) kot pravno dejanje oškodovanja upnikov, bi, če bi bilo pravnomočno ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, v razmerju do stečajnega dolžnika ponovno oživeli terjatvi upnika nasproti dolžniku (iz pogodbe o prevzemu dolga) in dolžnika nasproti upniku (iz pogodbe št. 5/11), ki sta zaradi pobotne izjave prenehali. Obe terjatvi bi nato ex lege veljali za pobotani na podlagi 2. odst. 117. člena ZPPSL.

V skladu z opisanim materialnopravnim stališčem drugostopenjskega sodišča vtoževano dejanje sklenjene pogodbe o prevzemu dolga ter podpisane pobotne izjave med upnikom I. H. d.o.o. in prevzemnikom dolga družbo M. d.o.o. nimata elementov izpodbojnega dejanja v skladu s 1. odst. 125. člena ZPPSL (primerjaj sodno prakso, komentar ZPPSL, GV založba Ljubljana 2000, stran 704).

Sodišče druge stopnje je na podlagi pooblastila po 4. točki 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek proti podrejeno toženi stranki zavrnilo.

Izrek o stroških postopka pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem temelji na 2. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka je v postopku v celoti uspela, zato ji pripadajo stroški za sestavo odgovora na tožbo v skladu s 1. točko tarifne številke 19 (2000 točk), dva naroka v skladu s tarifno številko 20 (4000 točk) Odvetniške tarife (OT) in za poročilo stranki po tarifni številki 39 OT (50 točk). Skupaj pripada toženi stranki 6.050 točk, po vrednosti točke na dan 1.1.2007 (0,459 EUR) 2.776,95 EUR. Ob upoštevanju 20 % davka na dodano vrednost (555,39 EUR) pa 3.332,34 EUR odvetniških stroškov. Za plačano sodno takso za odgovor na tožbo (792,85 EUR, prej 190.000,00 SIT) po Zakonu o sodnih taksah (ZST) skupaj 4.125,19 EUR stroškov postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Za pritožbene stroške pa pripada toženi stranki po tarifni številki 21 OT(2.500 točk) ter ob upoštevanju 20 % DDV (500 točk) skupaj 3000 točk, preračunano v EUR (1 točka je 0,459 EUR) 1.377,00 EUR.