Jedro

Če sodišče tožeče stanke v vabilu na poravnalni narok ali na prvi narok ne opozori, da se bo v primeru, da se naroka ne udeleži, štelo, da je tožbo umaknila, niso podani pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) zaradi neudeležbe tožnika na glavni obravnavi dne 6.6.2005 sklenilo, da se umik tožbe vzame na znanje in se postopek v socialnem sporu ustavi.

Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je na obravnavo res zamudil za približno pet minut, vendar pa ne po svoji krivdi. Razlog zamude je bila prometna nesreča, zaradi katere je nastal zastoj na cesti, obvoz pa ni bil mogoč. Kljub temu, da se je tožnik na obravnavo napotil dve uri prej, pa ravno zaradi prometne nesreče, o kateri se lahko opravijo poizvedbe pri Policijski postaji L., ni mogel priti pravočasno. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in o zadevi meritorno odloči oz. da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožnik še predlaga, da se obravnava opravi na sodišču v M. S., kajti v sporni zadevi je moral priti iz H. M. v Maribor, bližje pa bi mu bilo, če bi bila obravnava v M. S..

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004, v nadaljevanju ZPP), kajti izpodbijanega sklepa se ne more preizkusiti.

Prvostopno sodišče je sklep o ustavitvi postopka izdalo na podlagi 2. odst. 28. čl. ZDSS-1, kjer je določeno, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Namen navedenega člena je zagotoviti večjo procesno disciplino in aktivnost strank in s tem pospešiti postopek. Sklep o umiku tožbe pa je mogoče izdati le v primeru, če so izpolnjeni tudi pogoji po 5. odst. 28. čl. ZDSS-1, torej v primeru, če je bila stranka pravilno vabljena in nadalje, da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oz.

ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Nadaljnji pogoj pa je določen v 6. odst. 28. čl. ZDSS-1 in sicer mora sodišče stranko v vabilu na narok opozoriti na posledice izostanka z naroka.

Po pregledu dokumentacije v spisu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dokumentacije v spisu ni razvidno, ali je prvostopno sodišče tožnika opozorilo na posledice izostanka z naroka. Zaradi navedenega se sklep tudi ne da preizkusiti.

Opozorilo je namreč bistveno pri ugotavljanju, ali so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa, da se zaradi neudeležbe tožnika na naroku šteje, da je umaknil tožbo. Torej ne glede na to, ali so bili za izostanek z naroka opravičljivi razlogi, je bilo potrebno že zaradi prej navedenega, na podlagi 1. odst. 354. čl. v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

V zvezi z razpisom obravnave v M. S. namesto v M., pa pritožbeno sodišče poudarja, da je v 3. odst. 13. čl. ZDSS-1 določeno, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen ZDSS-1. V navedenem členu pa je določeno, da sodišče lahko opravi narok tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč, če ima zavarovanec stalno oz. začasno prebivališče na tem območju. Zakon torej omogoča sodišču, da opravi naroke tudi na sedežu in zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč in torej ne le na sedežu v Ljubljani, vendar pa je s tem v zvezi odločitev prepuščena sodišču, ki glede na konkretni primer oceni, ali so podani razlogi (zdravstveno stanje, bolezen, težke socialno-ekonomske razmere, invalidnost itd.), ki bi narekovali opravo glavne obravnave ob upoštevanju tožnikovega stalnega oz.

začasnega prebivališča. Ker je odločitev o tem prepuščena sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi samo odločalo o tem, kje bo prvostopno sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, v smeri, kot se to zavzema tožnik v pritožbi.