Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.

Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trebnjem je s sklepom z dne 11.2.2015: - odločilo, da se nepremičnina parc. št. 455/4, k. o. X, razdruži, tako da prejme predlagatelj v izključno last in posest njen vzhodni del, ki ima po opravljeni parcelaciji parc. št. 455/6, k. o. X, nasprotna udeleženka Republika Slovenija pa njen zahodni del, ki ima po opravljeni parcelaciji parc. št. 455/7, k. o. X (1. točka izreka), - da je dolžan udeleženec, ki ima posamezni del nepremičnine v posesti, le-tega v roku 15-ih dni izročiti v posest tistemu od udeležencev, ki mu pripada po sklepu (2. točka izreka), - da je dolžna nasprotna udeleženka predlagatelju iz naslova stroškov postopka v roku 15-ih dni plačati 286,37 EUR (3. točka izreka), - da se na parceli št. 456/1, k. o. X, in št. 456/2, k. o. X, za dostop na vzhodni del parcele št. 455/4, X (novo nastala parcela št. 455/6) skladno z elaboratom izvedenca geodetske stroke z dne 10.2.2015 ustanovi stvarna služnost poti (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Sodišče prve stopnje naj bi napačno sklepalo, da ni uspel dokazati svojega pravnega interesa, da se mu dodeli južni del predmetne nepremičnine. Dejstvo naj bi bilo, da je v predlogu za razdelitev solastnine predlagal delitev na severni in južni del, pri čemer bi sam prejel južnega v kvadraturi glede na solastniški delež. Pri tem je ves čas navajal svoj pravni interes, ki je v tem, da zemljišče že sedaj na ta način uživa, nasprotna udeleženka pa severni del daje v najem. Slednja temu nikoli ni nasprotovala. Sodna praksa se je že večkrat postavila na stališče, da posest oziroma obdelava določenega dela zemljišča lahko predstavljata pravni interes za prevzem tega dela zemljišča. Poleg tega je predlagatelj navajal tudi direkten dostop do tako odmerjene nepremičnine z javne poti brez potrebe po ustanavljanju služnostne pravice poti. Na drugi strani pa nasprotna udeleženka ni navajala nobenega pravnega interesa za dodelitev prav zahodnega dela nepremičnine. To ugotavlja celo samo sodišče, ki pa je zaradi okoliščine, ker naj bi soglasje za tako delitev podali obe stranki, kljub temu sledilo razlogom nasprotne udeleženke. Sodišče omenja zgolj prostorsko povezanost s parcelo št. 456/2, ki je v celoti v lasti nasprotne udeleženke. To pa prav gotovo ni razlog za izpodbijano odločitev. Tudi v primeru delitve na severni in južni del, ki bi bil dodeljen predlagatelju, bi ostala enaka prostorska povezanost severnega dela nepremičnine parc. št. 455/4 s parcelo št. 456/2, pri čemer pa bi odpadla potreba po ustanovitvi služnostne poti. Predlagatelj se je tekom postopka nekaj časa sicer res strinjal z delitvijo na zahodni in vzhodni del, vendar iz razlogov, ki so se pojavili tekom postopka oziroma je sam za njih izvedel šele na podlagi navedb nasprotne udeleženke. V primeru, da bi bil južni del sporne nepremičnine zazidljiv, bi bila taka delitev res najbolj pravična oziroma ekonomična, saj ne bi bilo potrebno angažirati še cenilcev nepremičnin. Vendar je ta razlog kasneje odpadel. Napačna je tudi odločitev glede ustanovitve služnostne pravice. Ta je v izreku povsem neopredeljena. Sodišče se sicer sklicuje na elaborat z dne 10.2.2015, vendar pa navedena pot v naravi poteka tudi po nepremičnini parc. št. 461/0, ki je last H. I., za katerega ni jasno, da bo uporabo poti dovolil. Prav tako se pritožuje zoper odločitev o stroških in navaja, da med skupne stroške nepravdnega postopka sodijo tudi plačane takse, ki pa jih sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni upoštevalo.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije (pri kateri je tudi sam sodeloval), kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je (sicer) izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je (že v predlogu 23.8.2010) predlagal sam.(1) Nadalje iz same obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ni jasno razvidno, ali sodišče prve stopnje njegovemu predlogu ni sledilo zato, ker (dejansko) ni izkazal upravičenega interesa za delitev, kot jo je predlagal, ali pa (zgolj) iz razloga, ker je tekom postopka soglašal z načinom s strani nasprotne udeleženke predlagana delitve.

6. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega.(2) V tej zvezi upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba(3) pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz drugega odstavka 72. člena SPZ)(4) relevantna okoliščina. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer omenja, kaj naj bi predlagatelj glede dosedanje uporabe izpovedal, a nato v nadaljevanju zgolj navede, češ da po presoji izvedenih dokazov zaključuje, da slednji prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela predmetne parcele ni izkazal. Potem pa kot nosilni argument za to znova (konkretno) omenja (le) okoliščino, da je predlagatelj privolil v osnutek parcelacije (glej tretji in četrti odstavek na l. št. 94).(5) Do samega pomena načina in obsega uporabe predmetne parcele (kakor ga je predlagatelj zatrjeval oziroma o njem izpovedal) za vprašanje obstoja z njegove strani zatrjevanega prevzemnega interesa, pa se konkretno ne opredeli.

7. Podobna ugotovitev velja tudi glede zaključka, da sama sprememba okoliščin, na katere se predlagatelj v zvezi z „umikom“ soglasja k predlogu delitve na vzhodni in zahodni del(6) v svoji vlogi z dne 2.10.2013 (obrazloženo) sklicuje, ni relevantna. Na splošno namreč ni moč reči, da bi bil tak razlog brezpredmeten. Sodišče prve stopnje v nadaljevanju sicer navaja, da naj bi nasprotna udeleženka več čas postopka zagovarjala stališče, da se parcela deli vzdolžno, tako da predlagatelj dobi vzhodni, sama pa zahodni del,(7) kar pa je težko šteti za smiseln konkreten odgovor na predlagateljeve navedbe. Česarkoli drugega pa sodišče prve stopnje v zvezi z njimi ne omenja.

8. Iz vseh omenjenih razlogov je bilo potrebno izpodbijani sklep (v skladu s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP(8) v zvezi s 37. členom ZNP)(9) v celoti razveljaviti(10) in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj (upoštevaje vse predhodne ugotovitve tega sodišča) sodišče prve stopnje svojo odločitev (oziroma zaključke o odločilnih dejstvih) v celoti konkretno in jasno (neprotislovno) obrazloži. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Zaradi česar njegovo soglašanje s predlogom nasprotne udeleženke tudi ne more biti argument za zaključek, da prevzemnega interesa za delitev, kot jo je predlagal sam, ni izkazal. Opr. št. (2): Na drugi strani naj bi nasprotna udeleženka uporabljala severni del (oziroma ga dajala v najem).

Op. št. (3): Sam konkretno govori o posesti oziroma obdelavi (določenega) dela zemljišča. Op. št. (4): Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (5): Enako tudi v okviru zadnjega odstavka na l. št. 94. Op. št. (6): To njegovo soglasje, pa je, kot je to moč razbrati iz obrazložitve, za sodišče prve stopnje očitno pomemben razlog za sprejeto odločitev.

Op. št. (7): Pri čemer predhodno (v okviru tretjega odstavka na l. št. 94) protislovno ugotavlja, da nasprotna udeleženka za dodelitev zahodnega dela nepremičnine ni izkazala prevzemnega interesa, a naj bi (sodišče prve stopnje) njenim razlogom (prostorska povezanost s parcelo št. 456/2 k. o. X, v zvezi s katero pa predlagatelj/pritožnik opozarja, da bi obstajala tudi v primeru delitve na severni in južni del) zaradi soglasja obeh udeležencev (kljub temu) sledilo.

Op. št. (8):Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (9): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (10): In se zato do ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo.