Jedro

Centralna klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) je v skladu 48. členom ZNVP-1 do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune pravnih oseb, do 1. januarja 2017 pa registrske račune drugih oseb. Vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, so lahko le-te do 31. 8. 2019 prenesli na trgovalne račune, po tem datumu pa je KDD na podlagi drugega odstavka 48.a člena ZNVP-1 vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, prenesla v dobro skupnega namenskega računa za prenos na tožnico, ki ga je vodila KDD.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi podrednemu zahtevku, ki glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje plačati 839,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2022 dalje do plačila in pravdne stroške v znesku 102,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje pritožbene stroške v višini 102,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vtožuje ugotovitev obstoja terjatve tožnice proti toženi stranki (v nadaljevanju toženec) v višini 839,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2022 dalje do plačila in povračilo pravdnih stroškov, ter podrejeno, da ji toženec v roku 15 dni plača 839,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2022 do plačila in povrne pravdne stroške (I. točka izreka) ter naložilo tožnici, da tožencu v roku 15 dni povrne pravdne stroške v skupnem znesku 298,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožnica s pravočasno pritožbo zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vztraja, da je tožnica na podlagi določbe 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju ZNVP-1) originarno in brez bremen pridobila lastninsko pravico na spornih vrednostnih papirjih. V času prodaje zato sporni vrednostni papirji niso bili več del premoženja stečajnega dolžnika in ne del stečajne mase, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč so bili del premoženja tožnice. Posledično sklep o prodaji nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu kljub pravnomočnosti ni bil več izvršljiv, saj iz izreka sklepa izhaja, da sklep izrecno omogoča zgolj prodajo vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stečajni dolžnik, ne pa tudi tožnica. Negova izvršitev je zato neutemeljeno in nesorazmerno posegla v lastninsko pravico tožnice. Sodišče prve stopnje se do navedb tožnice glede izvršljivosti sklepa o prodaji in glede originarne pridobitve lastninske pravice na spornih vrednostnih papirjih niti ni obrazloženo opredelilo, v zvezi s slednjim je zgolj navedlo, da originarni (izvirni) pridobitvi vrednostnih papirjev notorno nasprotuje izpisek iz KDD z dne 13. 1. 2022. Vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev ima zgolj publicitetni in ne konstitutivnega učinka, zato lahko zastavna pravica preneha na podlagi zakona, čeprav je še vedno vpisana v register. Nadalje navaja, da ločitveni upnik, A. d.d., v postopku opr. št. St 919/2021 ni prijavil ločitvene pravice na spornih vrednostnih papirjih, zato je na podlagi petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ločitvena in s tem zastavna pravica upnika prenehala že pred prenosom na tožnico. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP mora izvršilno sodišče v primeru, da ločitveni upnik ne prijavi ločitvene pravice, ustaviti postopek izvršbe ali zavarovanja in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico. Ker ločitveni upnik v konkretnem primeru ni prijavil ločitvene pravice, izvršilno sodišče pa kljub temu ni razveljavilo izvršilnih dejanj in izbrisalo sklepa o izvršbi iz registra, je prodaja spornih vrednostnih papirjev v stečajnem postopku temeljila na nezakonitem ravnanju izvršilnega sodišča in je bila tudi zato protipravna. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča spremeni tako, da ugodi primarnemu ali podrednemu tožbenemu zahtevku, ter podrejeno, da jo razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP). Kot izhaja iz pravnega pouka izpodbijane sodbe, se v sporu majhne vrednosti izdana sodba lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, je o pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

7. Centralna klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) je v skladu 48. členom ZNVP-1 do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune pravnih oseb, do 1. januarja 2017 pa registrske račune drugih oseb. Vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, so lahko le-te do 31. 8. 2019 prenesli na trgovalne račune, po tem datumu pa je KDD na podlagi drugega odstavka 48.a člena ZNVP-1 vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, prenesla v dobro skupnega namenskega računa za prenos na tožnico, ki ga je vodila KDD. V skladu s tretjim odstavkom 48.a člena ZNVP-1 so lahko osebe, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili preneseni na skupni namenski račun za prenos na tožnico, do 31. 12. 2021 pri KDD zahtevale, da se preneseni nematerializirani vrednostni papirji oziroma nematerializirani vrednostni papirji, ki so slednje nadomestili, prenesejo na račun pri članu KDD (borzno posredniška družba ali banka). Vrednostne papirje, glede katerih upravičenci do 31. 12. 2021 niso zahtevali, da se prenesejo na njihove račune pri članu KDD, je KDD na podlagi petega odstavka 48.a člena ZNVP-1, prenesla na poseben račun tožnice.

8. Tožnica je tako postala imetnica teh vrednostnih papirjev na podlagi samega zakona, bivši imetniki vrednostnih papirjev pa so izgubili vsa upravičenja iz naslova teh vrednostnih papirjev, ker so zamudili prekluzivni rok, v katerem je bilo možno vložiti zahtevo za prenos vrednostnih papirjev na račun pri članu KDD.

9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so bili preneseni na skupni namenski račun, ni zahteval, da se preneseni nematerializirani vrednostni papirji prenesejo na račun pri članu KDD. Je pa sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja nad tožencem dne 26. 10. 2021 izdalo sklep St 919/2021-31 o prodaji vrednostnih papirjev na organiziranem trgu, ki je bil dne 9. 12. 2021 vpisan v centralni register vrednostnih papirjev. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so bili zaradi tega vpisa sporni vrednostni papirji obremenjeni ter je bil vpis imetništva (dne 13. 1. 2022 je bil prenos vrednostnih papirjev s skupnega namenskega računa za prenos na tožnico na posebni račun tožnice že zaključen) opravljen skupaj z navedenim bremenom.

10. Pritožbeno sodišče se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da vpis sklepa o prodaji vrednostnih papirjev na organiziranem trgu v centralni register vrednostnih papirjev predstavlja vpis bremena na nematerializiranih vrednostnih papirjih toženca.1 Breme, vpisano na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v centralni register, ima učinke, kot izhajajo iz odločbe, ki je podlaga za njegov vpis (36. člen ZNVP-1), iz navedenega sklepa pa ne izhaja, da je in kako je omejena toženčeva pravica iz nematerializiranega vrednostnega papirja. Podlage za takšen učinek pa ne daje niti zakon. Vpis ima sicer oznako "izvršba na izterjavo denarne terjatve", vendar to še ne pomeni, da ima enak učinek kot vpis sklepa o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju namreč v drugem odstavku 163.c člena izrecno določa, da v primeru teka izvršbe za izterjavo oziroma zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe; zastavno pravico vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi. ZFPPIPP pa nima nima takšnih določb v zvezi s sklepom o prodaji vrednostnih papirjev na organiziranem trgu oziroma z vpisom le-tega v centralni register vrednostnih papirjev. Sporni vrednostni papirji tako niso bili obremenjeni.

11. V skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP, izločitveni upnik, ki zamudi rok za prijavo izločitvene pravice (tri mesece od objave oklica o začetku stečajnega postopka), izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. Ker do prodaje vrednostnih papirjev ne bi smelo priti, saj so bili vrednostni papirji prenešeni na tožnico, ki je postala njihova imetnica, saj stečajni upravitelj do 31. 12. 2021 ni zahteval prenosa na račun pri članu centralne depotne družbe (48.a člen ZNVP-1), je tožnica upravičena do plačila celotnega zneska nezmanjšanega za stroške povezane s prodajo.

12. Glede na obrazloženo zmotno uporabo materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je podrednemu tožbenemu zahtevku ugodilo (peta alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

13. Slednje je terjalo poseg tudi v stroškovno odločitev (drugi odstavek 165. člena ZPP). V skladu s 154. in 155. členom ZPP ter Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) gre tožnici 102,00 EUR za plačano sodno takso, ne pa tudi 20,00 EUR za poštne stroške in stroške fotokopiranje, saj tožnica ni izkazala, da so ji ti stroški nastali v navedeni višini.

14. Tožnica je uspela s pritožbo, zato ji je dolžan toženec povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V skladu s 155. členom ZPP ter ZST-1 gre tožnici 102,00 EUR za plačano sodno takso, ne pa tudi 2% materialnih stroškov, saj ni pravne podlage za takšno odmero stroškov tožnice, ki ni zastopana po odvetniku. Pritožbeno sodišče je na podlagi četrtega odstavka 458. člena ZPP, glede na predlog tožnice tožencu naložilo plačilo stroškov v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006).

1 11. člen ZNVP-1:"Breme je pravno dejstvo, ki se vpiše v centralni register in ki pove, da je in kako je omejena imetnikova pravica iz nematerializiranega vrednostnega papirja."