Jedro

S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. V konkretnem primeru se med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni zgodilo nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je v konkretnem primeru šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (prvi odstavek II. točke izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 354,46 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek II. točke izreka), v presežku pa priglašene pravdne stroške zavrnilo (drugi odstavek II. točke izreka).

2. Zoper odločitev v prvem odstavku II. točke izreka je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožnikov zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov v celoti zavrne. Izpostavlja, da ob pozivih tožnika na sklenitev kupne pogodbe te še ni mogel skleniti, saj odločba o odobritvi pravnega posla Upravne enote Črnomelj z dne 20. 8. 2014 še ni bila pravnomočna, saj se je zoper njo pritožil drugi interesent za nakup nepremičnine. Pravnomočna je postala šele 2. 4. 2015. Tako se sodišče neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je tožnik toženca brezuspešno pozival na sklenitev kupne pogodbe in da je ta v posledici upravičeno vložil tožbo. Tudi ne drži, da je toženec pripoznal tožbeni zahtevek še preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Tega ni mogel storiti, saj mu tožba ni bila vročena – prejel jo je šele skupaj z vlogo tožnika o njenem umiku in zahtevku za povrnitev pravdnih stroškov ter hkrati z izpodbijanim sklepom. Kupno pogodbo s tožnikom je sklenil pred vložitvijo tožbe, 29. 5. 2015 je bila že vložena napoved pri FURS za odmero davka na promet, 11. 6. 2015 pa je bila overjena pri notarju. Vse to bi sodišče lahko ugotovilo, če bi tožbo in vlogo o umiku tožbe z zahtevkom za povračilo pravdnih stroškov, vročilo tožencu, da se o njih izjasni. Ker tega ni storilo, je kršilo načelo kontradiktornosti. Sicer pa bi moralo sodišče svojo odločitev opreti na 158. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik ni umaknil zahtevka takoj, ko ga je toženec izpolnil, ampak šele štiri mesece po tem, ko je bila pogodba že overjena.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila vložitev tožbe potrebna, da je bil torej toženec tisti, ki je dal povod za tožbo, pritožbeno sodišče soglaša. Odločba RS, UE Črnomelj z dne 20. 8. 2014 o odobritvi pravnega posla sklenjenega po prodajni pogodbi z dne 7. 3. 2014 med pravdnima strankama, je postala dokončna in s tem izvršljiva z vročitvijo odločbe RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 18. 2. 2015 (224. člen Zakona o upravnem postopku). Da bi bilo to po 10. 3. 2015, ko je tožnik tožencu poslal poziv na sklenitev pogodbe oziroma na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ni zatrjevano. Poziv je bil torej tožencu poslan, ko je bila odločba z dne 20. 8. 2014 že izvršljiva in ni bil poslan preuranjeno. Ker se toženec na poziv ni odzval, je tožnik dne 15. 5. 2015 upravičeno zoper toženca vložil ustrezno tožbo.

6. Tožbeni zahtevek je toženec po lastnih trditvah izpolnil (najprej) 29. 5. 2015, torej po vložitvi tožbe. Tožnik je sodišče prve stopnje obvestil, da je toženec tožbeni zahtevek izpolnil, dne 17. 6. 2015, tožbo pa formalno umaknil z vlogo z dne 1. 10. 2015. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem odgovora na pritožbo, da je v konkretnem primeru šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Potrebno je namreč upoštevati, da se skuša s prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. V konkretnem primeru se med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni zgodilo nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je v konkretnem primeru šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.(1)

7. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti, saj je tožnik tožbo umaknil, preden se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, zato je to lahko storil brez njegove privolitve (prvi odstavek 188. člena ZPP).

8. Ker je sodišče prve stopnje tudi stroške odmerilo pravilno, v skladu z zakonom in ustrezno tarifo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj tudi odločbo VSL I Cpg 1091/2015.