Jedro

Sprememba tožbe vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo tožbe ter zavrglo tožbo, da so tožene stranke motile tožeče stranke v njihovi zadnji mirni posesti parkirišča ter skupnih delov, objektov in naprav oziroma njihovih delov stanovanjske hiše B. 7 in 9, Ljubljana, s tem da so zamrežile parkirišča ob stanovanjski hiši na B. 7 in 9, Ljubljana in od 8.6.1997 in 6.7.1997 tožečim strankam preprečujejo dostop, dovoz in uporabo parkirišča ter skupnih delov, objektov in naprav oziroma njihovih delov stanovanjske hiše B. 7 in 9, Ljubljana ter da so tožene stranke dolžne vzpostaviti prejšnje stanje tako, da s parkirišča na svoje stroške odstranijo mreže in dopustijo tožečim strankam dostop, dovoz in uporabo parkirišča ter skupnih delov, objektov in naprav ter njihovih delov stanovanjske hiše B. 7 in 9, Ljubljana in se jim v bodoče prepoveduje s takimi in podobnimi ravnanji motiti posest tožečih strank. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru prve do tretje tožene stranke ter sklep razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Zoper sklep se tožnika pritožujeta in predlagata njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek. Poudarjata, da pri spremembi njune tožbe ne gre za takšno spremembo, ki bi predstavljala drugačno ali bistveno večje varstvo posesti. Navajata, da so šle vse tožbene navedbe od takrat, ko je njun oče pravočasno vložil tožbo, v smeri uveljavljanja posestnega varstva na celotnem parkirišču. Tožbene navedbe so v celoti ostale nespremenjene tudi v trenutku spremembe tožbenega predloga na naroku 3.4.2009. Že zato tožbe ni mogoče obravnavati kot prepozne. Pritožnik opozarjata na identično zadevo, opr. št. IV P 3035/2005, v kateri je višje sodišče pod opr. št. II Cp 3960/2008 ugotovilo nezakonitost sklepa o zavrženju tožbe, saj je ugotovilo, da je bila prvotna opredelitev tožbenega zahtevka dovolj določna. Iz navedenega je jasno, da je do prve poprave tožbenega predloga prišlo na podlagi nezakonitega sklepa prvostopenjskega sodišča. Zato je absurdno, da tožnika, ki zgolj odpravljata posledice nezakonitega ravnanja sodišča, trpita škodljive posledice takšnega ravnanja. Poudarjata, da je v tožbenem predlogu po njegovi zadnji spremembi zagotovo vsebovan tudi tožbeni predlog pred njegovo spremembo.

Pritožba ni utemeljena.

Skladno z določbo 32. člena Stvarnopravnega zakonika (prej enako 77. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) je mogoče zahtevati sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Pritožbeno sodišče sprejema enako stališče kot prvostopenjsko sodišče, da je tožeča stranka na naroku dne 3.4.2009 tožbo spremenila, kar vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vplivajo na pravilnost odločitve. Enako ne pritožbena trditev, da so tožbene navedbe v celoti ostale nespremenjene, ampak je bil popravljen le tožbeni predlog. Sprememba tožbenega predloga je namreč vedno sprememba tožbe. Odločilno je, ali sta tožnika s spremembo tožbe zahtevala drugačen oz. bistveno večji obseg motenja posesti. Po oceni pritožbenega sodišča to velja za oboje, pri čemer je treba upoštevati še specifičnost te zadeve. Posestno varstvo na celotnem parkirišču, kot ga zahtevata tožnika, se namreč ne more vzpostaviti samo v ožjem obsegu, kot sta ga zahtevala pred spremembo tožbe, to je samo z odstranitvijo mreže ne določenih parkiriščih. Zato ni mogoče izhajati iz predpostavke, da tožba ni prepozna v tistem delu, ki se nanaša na pet parkirnih mest, kot jih je tožeča stranka precizirala v tožbenem predlogu z dne 27.3.2006, saj v tem primeru ne gre za isti predmet (prej parkirišče, sedaj parkirno mesto). Zato je po oceni pritožbenega sodišča odločitev o zavrženju tožbe pravilna, enako tudi odločitev o zavrnitvi predloga za začasno odredbo, pritožba pa neutemeljena in jo je potrebno zavrniti ter sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).