Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave in ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa reitegracijski in reparacijski zahtevek in plačilo nepremoženjske škode. Nadzorni svet tožene stranke je tožnika predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave na podlagi 2. odstavka 268. člena ZGD-1. Predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje je tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa nadzornega sveta. Ta del zahtevka v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se neposredno ne nanaša na pravice iz delovnega razmerja in delovnopravne predpise. Tožba v tem delu izpolnjuje pogoje iz 1. točke 482. člena ZPP in iz nje ne izhaja noben delovnopravni zahtevek. V tem delu gre za čisto obliko gospodarsko statusnega spora (odpoklic predsednika uprave), za odločanje o teh sporih pa je na podlagi navedene določbe ZPP predvidena stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je za odločanje v tej zadevo pristojno okrožno sodišče splošne pristojnosti.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v delu tožbe za ugotovitev, da je sklep o odpoklicu z dne 19. 12. 2014 nezakonit in se razveljavi (I. točka izreka). Sklenilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa tožba v tem delu odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).
2. Zoper naveden sklep vlaga pravočasno pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna in da je Delovno sodišče v Celju tudi za ta del tožbenega zahtevka stvarno kot krajevno pristojno. Navaja, da je že v tožbi pojasnil, da ima sklep o odpoklicu v konkretnem primeru dvojno naravo, to je korporacijsko-pravno in delovnopravno, saj je prav s sklepom o odpoklicu tožniku prenehalo delovno razmerje. V konkretnem primeru je nadzorni svet tožene stranke dne 19. 12. 2014 sprejel sklep, da se tožnik z dnem 19. 12. 2014 predčasno odpokliče s funkcije predsednika uprave, brez pravice do odpravnine, ker ni sposoben voditi poslov. Posledično je tožena stranka tožniku istega dne odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in ga odjavila iz vseh socialnih zavarovanj. Izpostavlja, da sta skladno s 73. členom ZDR-1 pravdni stranki v 15. členu individualne pogodbe o zaposlitvi določili poseben način prenehanja individualne pogodbe o zaposlitvi in sicer, da individualna pogodba o zaposlitvi (ki je delovnopravni akt) preneha z odpoklicem s funkcije (korporacijskim aktom) in tako nista predvideli še posebnega delovnopravnega akta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako je dejansko korporacijski akt - sklep o odpoklicu - imel hkrati tudi pravno naravo delovnopravnega akta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zoper akt, na podlagi katerega delavcu dejansko preneha delovno razmerje, pa ima delavec pravico do sodnega varstva pred delovnim sodiščem skladno z 3. odstavkom 200. člena ZDR-1 in je za ugotovitev nezakonitosti takšnega akta in njegovo razveljavitev pristojno sodišče skladno s 5. členom ZDSS-1. Meni, da ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da za prvo točko tožbenega zahtevka ni stvarno pristojno.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.
5. Tožnik je s tožbo, vloženo dne 15. 1. 2015 pred Delovnim sodiščem v Celju, zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave in ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa reitegracijski in reparacijski zahtevek in plačilo nepremoženjske škode v višini 8.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v delu tožbe za ugotovitev, da je sklep o odpoklicu z dne 19. 12. 2014 nezakonit in se razveljavi ter da bo po pravnomočnosti sklepa tožba v tem delu odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju.
6. Nadzorni svet tožene stranke je tožnika predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave na podlagi 2. odstavka 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami). Predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje je tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa nadzornega sveta. Ta del zahtevka v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se neposredno ne nanaša na pravice iz delovnega razmerja in delovnopravne predpise. Tožba v tem delu torej v celoti izpolnjuje pogoje iz 1. točke 482. člena ZPP in iz nje ne izhaja noben delovnopravni zahtevek. V tem delu gre torej za čisto obliko gospodarsko statusnega spora (odpoklic predsednika uprave), za odločanje o teh sporih pa je na podlagi navedene določbe ZPP predvidena stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti. Glede na določbe 7. točke 2. odstavka 32. člena, v zvezi s 1. odstavkom 482. člena, in glede na 1. odstavek 47. člena ZPP je torej v zadevi pristojno za odločanje Okrožno sodišče v Celju, ko je pravilno sklenilo sodišče prve stopnje.
7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
8. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).