Jedro

Pritožnica je v pritožbi prvič ugovarjala zgrešeno aktivno legitimacijo, ker tožeča stranka ni pravna naslednica njenega u pnika in ker ni izkazala prehoda terjatve nase nobeno pogodbo, kar je po oceni pritožbenega sodča dovoljena pritožbena novota, saj dejtev v zvezi z odgovorom na trditve tožeče stranke, da je terjatev pridobila na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, brez svoje krivde prej ni mogla navajati, ker ji vloga tožeče stranke o spremembi upnika, na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, ni bila nikoli vročena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/05365 z dne 19.6.2000 v točkah 1 in 3 izreka razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 153.910,00 SIT, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi v izreku te sodbe citirani sklep o izvršbi v točkah 1 in 3 izreka in toženi stranki naložilo še plačilo pravdnih stroškov v višini

55.800,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila, uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagala, da ji pritožbeno sodišče ugodi ter napadeno sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oziroma, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba vročena dne 13.1.2003, nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo v izreku te sodbe citirani sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin, po predlogu upnika A d.o.o., Ljubljana.

Že med izvršilnim postopkom je namesto upnika v postopek vstopila družba B d.o.o.(tretji odstavek 24. člena ZIZ/98). Iz podatkov spisa izhaja, da izvršilno sodišče vloge novega upnika z dne 13.7.2000, s katero je sporočil spremembo, ni vročalo dolžniku, vendar je spremembo upnika upoštevalo in njegova pooblaščenca s sklepom z dne

22.9.2000 tudi pozvalo k predložitvi pooblastila. V sklepu, s katerim je odločilo, da se bo zadeva obravnavala v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, pa je po očitni pomoti v glavi navedlo spet prvotnega upnika, namesto družbo B d.o.o., pravilno pa je kot njena pooblaščenca označilo odvetnika (pooblastilo z dne 13.7.2000 v prilogi A22). Iz podatkov izvršilnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil predlog za spremembo upnika zavrnjen. Zato je po oceni pritožbenega sodišča Okrožno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje, pravilno vodilo postopek s tožečo stranko B d.o.o. in pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, ki jih je predložila tožeča stranka, kot dokaz o obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama. Listine, na katere je oprlo svojo odločitev (A1-A21), glasijo namreč na ime družbe A d.o.o. in ne na tožečo stranko, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Njegove ugotovitve o obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama, na katere je oprlo sodbo, bi držale le, če bi se izkazalo, da je tožeča stranka univerzalna pravna naslednica upnika, s katerim je bila tožena stranka v poslovnem razmerju. Tega pa tožeča stranka nikoli ni zatrjevala, kaj takega ne izhaja iz priloženih listin v spisu niti ne iz sodnega registra kot javne knjige. Tožeča stranka je svojo udeležbo v izvršilnem postopku utemeljevala na singularnem pravnem nasledstvu in sicer kot prevzemnica odstopljene terjatve do tožene stranke.

Pritožnica je v pritožbi prvič ugovarjala zgrešeno aktivno legitimacijo, ker tožeča stranka ni pravna naslednica družbe A d.o.o. in ker ni izkazala prehoda terjatve nase z nobeno pogodbo, kar je po oceni pritožbenega sodišča dovoljena pritožbena novota (primerjaj s prvim odstavkom 337. člena ZPP), saj dejstev v zvezi z odgovorom na trditve tožeče stranke, da je terjatev pridobila na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, brez svoje krivde prej ni mogla navajati, ker ji vloga tožeče stranke o spremembi upnika, na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, kot je pritožbeno sodišče ugotovilo zgoraj, ni bila nikoli vročena. Pri tem pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da tožeča stranka z nobeno listino niti z nobenim predlaganim dokazom ni izkazala, da je terjatev družbe Profima d.o.o. do tožene stranke prešla nanjo.

Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na listine, v katerih kot upnica ni navedena tožeča stranka, je njegov zaključek o obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača vtoževano terjatev, pravno zmoten. Ob pravilni presoji vpogledanih listin (A1-A21), iz katerih izhaja terjatev družbe A d.o.o. do tožene stranke in dejstvu, da tožeča stranka ni izkazala prehoda terjatve nase, se izkaže, da tožbeni zahtevek zaradi zgrešene aktivne legitimacije tožeče stranke, ni utemeljen.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v točkah 1 in 3 izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka 358. člena ZPP).

Izrek o stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je v skladu z določilom 155. člena ZPP toženi stranki odmerilo naslednje priglašene stroške:

- za pristop na prvi narok za glavno obravnavo dne 21.6.2002 400 točk po OT - za sestavo pritožbe 500 točk po OT - za administrativne stroške 11 točk po OT - DDV 20% na pritožbene stroške - za takso za pritožbo 42.700,00 SIT Ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere 110,00 SIT (prvi odstavek 15. člena OT - Ur. list RS št. 67/2003), je naložilo tožeči stranki, da povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 153.910,00 SIT.