Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 168/2010

ECLI:SI:UPRS:2011:II.U.168.2010 Upravni oddelek

kmetijska zemljišča GERK vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev prikrivajoči GERK pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Upravno sodišče
11. maj 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Gornja Radgona odločila, da se na GERK z identifikacijsko št. GERK_PID ... in GERK_PID ... vpiše prekrivajoči GERK. Pri obeh prikrivajočih GERK se pripišeta kmetijski gospodarstvi z identifikacijsko št. KMG-MID ..., katere nosilec je A.A. ter KMG-MID ... V obrazložitvi odločbe prvostopni organ navaja, da je dne 4. 5. 2009 B.B. na podlagi pogodbe o najemu zemljišč predlagala izbris navedenih GERK pri nosilcu kmetijskega gospodarstva A.A. Upravni organ je na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ugotovil, da je lastnik vseh spornih nepremičnin družba C. d.d. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. list RS, št. 122/2008, v nadaljevanju: Pravilnik) v 37. členu določa, da kolikor nosilec, ki želi vpis GERK na zemljišču, kjer je vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota pozove nosilca, ki ima vpisan GERK na tem zemljišču, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu GERK oz., da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Upravni organ je zato A.A. pozval, da predloži dokazila o pravici do uporabe spornih zemljišč. Imenovani je v postopku navedel, da najemna pogodba iz leta 2006 ni več veljavna ter je predložil kot dodatno dokazilo o pravici uporabe predpogodbo za nakup obravnavanih zemljišč, sklenjeno dne 23. 6. 2008 med prodajalcem C. d.d. in kupcema D.D. ter A.A. V zvezi z navedeno predpogodbo je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora zaradi vložene tožbe. Upravni organ je v postopku opravil tudi poizvedbe pri lastniku zemljišč, ki je v dopisu z dne 28. 5. 2009 ter z dne 17. 8. 2009 navedel, da je najemna pogodba iz leta 2006 še vedno veljavna ter da B.B. lahko obdeluje zemljišča, saj redno plačuje najemnino. Ker se A.A. in B.B. glede uporabe spornih zemljišč nista sporazumela, je upravni organ na podlagi predloženih dokazil, iz katerih izhaja, da imata oba najemnika pravico uporabe, odločil, da se vpiše prekrivajoči GERK. Pri prikrivajočih GERK pa je pripisal kmetijski gospodarstvi nosilca A.A. ter KMG-MID ..., ki je fiktivno last MKGP, saj B.B. ni nosilka nobenega KMG-MID.

Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33008-217/2009/3 z dne 22. 3. 2010. V obrazložitvi odločbe se strinja z razlogi prvostopnega organa ter poudarja, da je v postopkih vpisa GERK v evidenco GERK bistveno, kaj pomeni pravica do uporabe zemljišča. Pravilnik v 2. členu določa, da ima pravico do uporabe zemljišča nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča, oz. ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oz. solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Nesporno je, da je lastnik zemljišč družba C. d.d., ki je zemljišča dala v zakup A.A. in B.B. in sicer obema skupaj. To pomeni, da imata pravico do uporabe zemljišč oba. Ker se v konkretnem primeru ne moreta sporazumeti glede uporabe zemljišč, se zato v skladu z določbo 37. člena Pravilnika vpiše prekrivajoči GERK.

Tožnik v tožbi navaja, da v zadevi ni pravično razsojeno, saj je poslal vso gradivo, ki jasno dokazuje, da so mu odstopili plačilno pravico in GERK. Zaradi navedenega se GERK ne morejo vpisati kot prekrivajoči, saj je bilo vse uradno potrjeno. Nepremičnine ima v najemu izključno sam in ne skupaj s B.B., ker se je ta pravici uporabe odpovedala. Bistveno za najem je njegova dejanska raba in posest, torej izvrševanje najema. To pa izpolnjuje le tožnik in ne tudi B.B. Razen tega se je imenovana ob sklenitvi predpogodbe z dne 23. 6. 2008 izrecno odpovedala predkupni pravici iz sklenjene najemne pogodbe. S tem je jasno izjavila svoj odstop od najema zemljišč. Ker zemljišča tudi dejansko obdeluje, tako edini izpolnjuje najemno pogodbo, zato je edini najemnik zemljišč. Res nima traktorja, zato plačuje C.C., da mu pomaga opravljati dela, za katere je potreben traktor. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

B.B., ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke, v odgovoru na tožbo navaja, da je pravilna odločitev, da se vpišejo GERK kot prekrivajoči, dokler se zadeva ne reši na sodišču. Ne drži, da je odstopila od plačilne pravice, saj je za subvencije, ki ji pripadajo po zakonu, zoper tožnika podala tudi kazensko ovadbo. Tožnik zemlje sam ne obdeluje, temveč jo sedaj obdeluje F.F., njej pa z grožnjami preprečuje obdelavo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Obveznost vpisa podatkov o GERK v register kmetijskih gospodarstev (RKG), njihovih sprememb in postopek ureja Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev. Postopek v primeru prekrivanja GERK med kmetijskimi gospodarstvi je urejen v 37. členu Pravilnika. Ta določa, da če želi nosilec vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. V obravnavanem primeru je predlagateljica vpisa B.B. izkazovala pravico do uporabe spornih kmetijskih zemljišč z najemno pogodbo z dne 28. 12. 2006 sklenjeno med najemodajalcem C. d.d. in A.A. ter njo kot najemnikoma. Ker je torej izkazala pravico do uporabe zemljišč, je bil dolžan upravni organ postopati v skladu z določbo drugega odstavka navedenega člena, ter pozvati nosilca, ki že ima vpisan GERK na tem zemljišču (v obravnavanem primeru tožnika), da se z nosilcem, ki želi vpisati GERK, sporazume o vpisu GERK oz. da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Ker se oba o uporabi nista sporazumela, je tudi po presoji sodišča odločitev, da se vpiše prekrivajoči GERK, utemeljena v določbi tretjega odstavka 37. člena Pravilnika.

Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati tožnikovi tožbeni ugovori, ki jih je pravilno presodila že tožena stranka. Predpogodba o nakupu zemljišč z dne 23. 6. 2008, na katero se sklicuje tožnik, tudi po presoji sodišča ne predstavlja pravne podlage za uporabo zemljišč. Po določbi 2. člena Pravilnika ima pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oz. ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oz. solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Predpogodba takšne pravice še ne daje, saj le zavezuje pogodbene stranke, da bodo sklenile pravni posel (v obravnavanem primeru kupoprodajno pogodbo). Tudi okoliščino, da bi naj tožnik sam izvrševal najemno pogodbo, ni mogoče upoštevati kot pravno relevanten dokaz, da ima tožnik izključno pravico do uporabe zemljišč, saj mora uporaba temeljiti na veljavnem pravnem naslovu. Lastnik zemljišč in najemodajalec C. d.d. pa je v postopku izjavil, da najemna pogodba z dne 28. 12. 2006 še vedno velja ter da ni bila spremenjena. Upravni organ je tako pravilno štel, da sta oba nosilca predložila dokazila, s katerimi vsak od njiju izkazuje pravico do uporabe spornih zemljišč. Ker pa se o uporabi zemljišč nista mogla sporazumeti, to pa izhaja tudi iz tožbe ter odgovora prizadete stranke na tožbo, je upravni organ tudi po mnenju sodišča na podlagi tretjega odstavka 37. člena Pravilnika pravilno odločil, da se na spornih zemljiščih vpiše prikrivajoči GERK.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1)

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia