Jedro

Po 6. točki 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti so iz zavarovanja sicer res izključeni odškodninski zahtevki "zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji". Vendar tožniku škoda ni nastala zaradi "kopenskega motornega vozila ali prikolice", pač pa zaradi slabo organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo. Že neposredni naravni vzrok škode ni premik prikolice, pač pa delujoči tekoči trak z ostrimi robovi. Res se ga je tožnik instinktivno oprijel zato, ker je zaradi premika prikolice izgubil ravnotežje. Vendar je v celoti dinamiki nastanka škodnega dogodka premik prikolice le eden od zaporedja vzrokov. Vzročno verigo je namreč sprožila slaba organizacija nakladanja lesnih odpadkov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da tožena stranka v celoti odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delovni nesreči dne 16.9.1997. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zoper to sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Stališče obeh sodišč je, da se je tožnik poškodoval zaradi slabo organiziranega dela in opustitve ukrepov za varno delo, ter da je bila dejavnost, pri kateri se je poškodoval, tudi nevarna. Ker do škodnega dogodka ni prišlo (samo) zaradi delujočega motornega vozila, se tožena stranka ne more sklicevati na izključitev zavarovalnega jamstva po 6. točki 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (O-80/I).

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, sodiščema druge in prve stopnje pa očita, da sta zmotno uporabili splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti Z. d.d. (O - 80/I). Tožnik se je namreč poškodoval zato, ker se je tovorno vozilo, na katerem je stal, nenadoma premaknilo, pri tem pa se je, da ne bi padel s prikolice, instinktivno oprijel roba tekočega traku. Do poškodbe je prišlo torej izključno zaradi premika tovornega vozila, zaradi česar bi morali sodišči druge in prve stopnje pri oceni odgovornosti tožene stranke uporabiti omenjene splošne pogoje.

Zavarovanec in tožena stranka sta namreč iz zavarovanja splošne odškodninske odgovornosti izključila vse tiste odškodninske zahtevke, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji.

Tožnikov delodajalec tožniku sicer odgovarja po načelu krivdne odškodninske odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, pa tudi po načelu objektivne odgovornosti, saj je tožnik opravljal nevarno delo. Vendar je glede na omenjene splošne pogoje odškodninska odgovornost tožnikovega delodajalca irelevantna. Bistveno je namreč, da so iz zavarovanja odgovornosti izključeni vsi odškodninski zahtevki, pri katerih je škoda nastala zaradi delovanja motornega vozila.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Po 6. točki 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti Z. d.d. (v nadaljevanju splošni pogoji) so iz zavarovanja sicer res izključeni odškodninski zahtevki "zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji".

Vendar tožniku škoda ni nastala zaradi "kopenskega motornega vozila ali prikolice", pač pa zaradi slabo organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo. Že neposredni naravni vzrok škode ni premik prikolice, pač pa delujoči tekoči trak z ostrimi robovi. Res se ga je tožnik instinktivno oprijel zato, ker je zaradi premika prikolice izgubil ravnotežje. Vendar je v celotni dinamiki nastanka škodnega dogodka premik prikolice le eden od zaporedja vzrokov. Vzročno verigo je namreč sprožila slaba organizacija nakladanja lesnih odpadkov. Retrospektivna analiza vzročnosti pokaže, da če bi bilo delo pravilno organizirano ("zavarovanec bi moral še pred začetkom polnjenja priklopnikov šoferja seznaniti, kako naj ravna med nakladanjem in kdo ter kdaj mu bo dal signal za premik vozila, da se bo tekoči trak, ki je fiksen, lahko naslonil na stranico drugega priklopnika" - gl. 5. stran sodbe sodišča prve stopnje), potem ne bi prišlo do premika prikolice, tožnik (ki je stal na nestabilni podlagi) ne bi izgubil ravnotežja in se zato ne bi instinktivno oprijel prvega bližnjega predmeta (tekočega traku) ter si na njegovih ostrih robovih ne bi poškodoval roke. Ali drugače: zaradi slabe organizacije dela (začetni vzrok) je nastalo naslednje sosledje vzrokov: vozniku ni bilo pojasnjeno, kdaj naj premakne vozilo (prvi vzrok), voznik je zato premaknil prikolico, ko tožnik še ni bil pripravljen za premik (drugi vzrok), zato je tožnik izgubil ravnotežje (tretji vzrok), se zaradi tega instinktivno oprijel najbližjega predmeta (četrti vzrok), in ker je bil ta predmet tekoči trak z ostrimi, nezavarovanimi robovi (peti vzrok), si je poškodoval roko (škodna posledica). Celotno vzročno zaporedje je treba tako pripisati slabi organizaciji dela (pa tudi neupoštevanju varnostnih ukrepov - tožnik ni imel na razpolago druge oprijemalne površine, niti niso bili zavarovani nevarno ostri robovi tekočega traku), ne pa premiku prikolice (ki je le eden od členov vzročno posledičnega zaporedja). Ker pa se je s tem delom (nakladanjem lesnih odpadkov na prikolico) ukvarjal tožnikov delodajalec (on je tisti, ki je to delo vodil in organiziral), ne gre za primer iz 6. točke 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Premik prikolice je tu le sodeloval pri povzročitvi škode kot eden od členov zaporedja vzrokov in posledic, ni pa vzrok, ki bi mu bilo mogoče pripisati povzročitev škode (kot rečeno, je ta vzrok slaba organizacija dela in neupoštevanje varnostnih ukrepov). Omenjena določba splošnih pogojev velja le za primere, ko so škodo (izključno) povzročila letala, vodna plovila, kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji.

Ker je torej materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.