10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 293/2002 z dne 25. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 43/95 z dne 30. 11. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (med tožniki je tudi ustavna pritožnica), ki je zahtevala, da ji tožena stranka izplača prometno ceno parcele, na kateri je zgradila svojo hišo. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno sodno odločbo. Zatrjuje kršitev pravic iz 22. in 33. člena Ustave. Po mnenju pritožnice sta izpodbijani sodbi očitno napačni in brez razumne pravne obrazložitve. Pritožnica obema sodiščema očita, da nista upoštevali načela zaupanja v zemljiško knjigo, iz katere jasno izhaja, da so tožniki lastniki sporne parcele, na kateri je tožena stranka zgradila svojo hišo. Zato je po mnenju pritožnice izpodbijana sodna odločba arbitrarna.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava in se tudi ne spušča v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pritožnica utemeljuje z zatrjevanjem, da sta izpodbijani sodbi brez razumne pravne obrazložitve in arbitrarni. Vendar je njen očitek neutemeljen. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta namreč navedli bistvene pravne razloge za svojo odločitev. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja s stališči, ki sta jih zavzeli sodišči, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

5.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Vendar iz navedb v ustavni pritožbi ni mogoče razbrati, v čem pritožnica vidi zatrjevano kršitev. Zgolj očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v pritožničin premoženjskopravni položaj, še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Ta pravica bi bila pritožnici kršena, če bi izpodbijani sodbi temeljili na takšnem pravnem stališču oziroma takšnem razumevanju zakona, ki je nezdružljivo z navedeno ustavno pravico. Tega pa pritožnica niti ne zatrjuje.

6.Ker očitno ne gre za kršitvi pravic iz 22. in 33. člena Ustave, kot ju zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger