Jedro

Višina denarne odškodnine za negmotno škodo, ki jo je tožniku povzročil stroj, ko mu je stisnil desnico, zaradi česar je tožnik izgubil prstanec in zadnji členek mezinca.

Izrek

Pritožbi se d e l n o u g o d i in se izpodbijana sodba d e l n o s p r e m e n i tako, da poslej v celoti glasi: "Tožbenemu zahtevku se delno ugodi in je tožena stranka, dolžna plačati tožniku na račun njegovega pooblaščenca odvetnika D.M. odškodnino v znesku 2.682.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.662.500,00 SIT od izdaje sodbe do plačila, od 20.000,00 SIT od 25.11.1995 do plačila, ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 181.218,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 35.000,00 SIT od 25.11.1995 do plačila,od ostalih pravdnih stroškov od izdaje sodbe do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

V presežku za 3.937.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi se tožbeni zahtevek zavrne." Zoper izpodbijani nespremenjeni del sodbe se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi .

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo,da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 2.457.500,00 SIT z ustreznimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške v znesku 167.842,00 SIT z ustreznimi obrestmi. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v presežku za 4.162.500,00 SIT z obrestmi. Prisojeni znesek je odškodnina za nematerialno in materialno škodo, ki jo je tožniku povzročil nevarni stroj, ko mu je stisnil desnico,ob tem da sta bili pravdni stranki soglasni, da je k temu pripomorel tudi tožnik v obsegu 25 % sokrivde.

Tožnik se je pritožil zoper zavrnjenih 2.050.000,00 SIT s pp. Meni, da je prisojena odškodnina iz vseh podanih zahtevkov za nematerialno škodo prenizka in glede na utrpele hude telesne poškodbe nepravična.

Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prenizka, ker tožnik zaradi poškodbe ni več sposoben opravljati svojega osnovnega poklica ključavničarja, na kmetiji ne more opravljati težjega dela, tudi pri oblačenju in higieni ima težave. Odškodnina za telesne bolečine je prenizka, ker je tožnik trpel izjemno hude bolečine, saj mu je desno roko zmečkalo in zažgalo. Trikrat je bil operiran, izvršena je bila transplantacija.

Odškodnina zaradi skaženosti je prenizka, ker ne odtehta duševnih bolečin, ko mora tožnik roko skrivati in bo to trajalo še 40 let. Tožniku je roko zagrabilo, stisnilo in zažgalo, pretrpel je tri operacije, zato je odškodnina, ki je prisojena za strah, čisto simbolična, še posebej ob tožnikovem strahu, če bo roka še uporabna.

Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 200.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ko je prisojalo odškodnino zaradi prestanih telesnih bolečin tožnika. Ob ugotovitvi, da je tožnik slabe tri mesece trpel bolečine intenzivnosti od hudih do na koncu občasnih zmernih, da je na desnici prestal tri operativne posege in bil hospitaliziran dvakrat po deset dni, med zdravljenjem pa je prenašal številne neugodnosti v obliki fizioterapij, zdravniških kontrol, nošnje opornice in rentgenskega slikanja, je ocena pravične odškodnine v višini 800.000,00 SIT pravilna, zato je pravilna tudi presoja sodišča prve sotpnje o znesku odškodnine, ki gre tožniku iz naslova prestanih telesnih bolečin in neugodnosti od upoštevanju, da je tožnik 25 % soodgovoren za nastanek škode. Pravična je tudi odškodnina iz naslova prestanega strahu, ki je bil zelo intenziven v primarni in v sekundarni obliki, ko se je tožnik upravičeno bal za usodo desnice, ker jo je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določbe člena 200 ZOR pravilno ocenilo v višini 250.000 SIT, tožniku pa ob soodgovornosti prisodilo v znesku 187.500,00 SIT. Tožnik se neutemeljeno pritožuje tudi zoper znesek odškodnine, prisojen iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu pravilno ocenilo pravno pomembna dejstva, da je tožnik utrpel amputacijo prstanca in 3.členka desnice, sredinec pa je slabše gibljiv, in da je funkcionalnost tožnikove desnice zato tako zmanjšana, da lahko izvede na tak način kot pred poškodbo le še pincetni prijem. Ob tem ima v roki tudi manj moči za delo in mora tako v službi (kjer je zaradi poškodbe zamenjal delovno mesto) kakor doma v ročna dela in druga kmetijska opravila vlagati več truda kakor prej. Tako gre tožniku za duševne bolečine, ki jih zaradi teh težav prestaja, od pravične denarne odškodnine v višini 1.700.000,00 SIT glede na tožnikovo soodgovornost znesek 1.275.000,00 SIT. Takšna razsoja je v skladu z določbami členov 200 in 203 ZOR, tudi ob upoštevanju tožnikove mladosti (31 let ob poškodbi) oz. dejstvu, da bo opisane posledice poškodbe res trpel še dalj časa.

V zgoraj navedenem je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodbo v izpodbijanem delu potrditi (368.člen ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99). Sodišče druge stopnje pa je moralo v izpodbijano sodbo poseči v delu, kjer je bila tožniku prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja manjek prstanca in dela mezinca na desnici očitno spremembo zunanjosti, zato tožnik intenzivno duševno trpi.

Toda pritožniku je potrebno ugoditi in mu prisoditi višjo odškodnino, ker trpi duševne bolečine zaradi skaženosti, ki je očitna tožniku in ves čas vidna tudi drugim ljudem, s katerimi tožnik prihaja v stik.

Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti, ker je po uporabi določb 200 in 203 ZOR za opisano škodo pravična denarna odškodnina 800.000,00 in ne 500.000,00, in tožniku ob soodgovornosti prisoditi odškodnino v znesku 600.000,00 SIT. Odločitev temelji na določbi 4.točke 373.člena ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99. Ker se je s tem spremenil uspeh tožnika v pravdi, se spremeni tudi odločba o stroških pravdnega postopka na prvi stopnji. Od priznanih 414.265,00 SIT pravnih stroškov mu ne gre le 37 %, temveč sedaj 40 %, kar znaša 165.706,00 SIT, ko se dodajo stroški za izvedenca v višini 35.000,00 SIT, pa znaša 200.706,00 SIT. Tožena stranka je od priznanih 32.480,00 SIT ob 60 % uspehu upravičena do povrnitve 19.488,00 SIT. Po medsebojnem pobotanju je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 181.218,00 SIT pravdnih stroškov. Tožeča stranka je uspela s pritožbo zvišati prisojeno odškodnino v obsegu 3 %. Ker je to neznaten uspeh, ji nasprotna stranka ni dolžna povrniti pritožbenih stroškov, ampak jih tožeča stranka nosi sama (154. in 166.člen ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99).