Jedro

Glede na tožnikovo pavšalno zatrjevanje o nepravilnosti izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stoke in pridobitev podatkov o plači tožnika pri pristojnem davčnem uradu za čas, ko je opravljal samostojno dejavnost, saj so podatki o plačah za navedeno obdobje razvidni iz podatkov matične evidence v upravnem spisu in iz predloženih obrazcev M4/M8, ki jih je za tožnika posredoval davčni urad.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženke z dne 1. 12. 2009 in z dne 29. 1. 2010 ter da je toženka dolžna tožniku ponovno odmeriti starostno pokojnino in mu povrniti pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zavrnilno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Meni, da je sodišče nekritično sledilo toženki ter verjelo v pravilnost izračuna višine pokojnine tožnika. Toženka je v spis vložila fotokopije različnih dokumentov, iz katerih pa niso razvidni podatki, na podlagi katerih bi z gotovostjo lahko pritrdili višini preteklih plač oziroma zavarovalnih osnov tožnika niti pritrdili izračunu višine pokojnine tožnika. Podatki o plačah tožnika, prijave podatkov o osebnem dohodku in zavarovalni dobi tožnika, ki so priložene v fotokopijah, so pomanjkljive, saj nekatere listine sploh niso podpisane s strani odgovorne osebe, niti žigosane, tako da jim sodišče ne bi smelo slediti. Tožnik je predlagal neposredno pridobitev dodatkov od DURS-a o višini osebnih dohodkov tožnika ter o višini plačanih prispevkov, kar je sodišče neutemeljeno zavrnilo, prav tako predlagan dokaz s postavitvijo izvedenca ekonomsko-finančne stroke, saj bi šele po izvedbi predlaganih dokazov bilo mogoče odločiti o tožbenem zahtevku, tako pa ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni ter med seboj v nasprotju. Celo sodišče samo ugotavlja, da se od leta 1992 dalje podatki o neto plačah, navedenih na izračunu za pokojninsko osnovo tožnika, ne ujemajo več s podatkih o plačah, navedenih na obrazcih M4. Sodišče ne razpolaga z znanjem glede pravilnosti izračuna pokojninske osnove in bi bilo to moč ugotoviti le z izvedencem ustrezne stroke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnost pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti do kršitev, ki jih navaja pritožnik v pritožbi.

Do kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pride takrat, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba nima navedenih hib. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje ne samemu sebi ne razlogom sodbe, razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so jasni in med seboj niso v nasprotju.

V kolikor bi sodišče prve stopnje neupravičeno neizvedlo katerega od predlaganih dokazov, bi s tem kršilo načelo kontradiktornosti iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 5. členom ZPP.

Predmetni socialni spor se nanaša na presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženke z dne 29. 1. 2010, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote Ljubljana z dne 1. 12. 2009, s katero je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 522,24 EUR na mesec od 5. 10. 2009 dalje. Bistvo spora je v tem, ali je toženka pravilno odmerila višino starostne pokojnine.

Tožnik se ni strinjal z višino starostne pokojnine, ker je menil, da bi morala biti starostna pokojnina večja, saj si je kot samostojni podjetnik od leta 2004 do konca leta 2008 plačeval najvišje prispevke, da je višina povprečne plače v posameznem letu nepravilna, saj je nemogoče, da bi njegova povprečna plača leta 1977 bila za več kot tretjino večja kot leta 1998. Prav tako bi po mnenju tožnika morala biti starostna pokojnina odmerjena v višini 85 % in ne v višini 80 %, že glede na dejstvo, da si je tožnik kot samostojni podjetnik najmanj od leta 2004 plačeval najvišje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravno podlago, ki je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Po določbi 4. odstavka 39. člena citiranega zakona se za izračun pokojninske osnove vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, obračunane po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Plače oziroma pokojninske osnove so izražene v bruto zneskih, pokojnine se odmerijo v neto zneskih. V skladu z določbo 203. člena ZPIZ-1 se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence, tako glede pokojninske dobe kot plače in plačila prispevkov ter drugih dejstev, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic. V času, ko je tožnik bil zavarovanec iz naslova delovnega razmerja, to je od leta 1972 do leta 1991, se podatki o plačah iz matične evidence ujemajo s podatki, ki so navedeni na obrazci M4. Na navedenih obrazcih so delodajalci tožnika toženki letni sporočali podatke o njegovih plačah oziroma osnovah, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove. Vse navedene podatke je toženka tožniku predložila že v prvostopni odločbi in sicer v prilogi izračuna pokojninske osnove in višine starostne pokojnine. V tej prilogi so navedeni vsi podatki o plačah in nadomestilih, kot izhajajo iz podatkov matične evidence in kot so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Navedeni podatki se ujemajo tudi s podatki, ki jih je predložil tožnikov delodajalec S.. Tako ni mogoče slediti pavšalnim navedbam pritožnika, da toženka ni prikazala izračuna višine pokojnine in da je ta napačen. V obdobju od leta 1992 dalje, ko je bil tožnik zavarovan iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti je podatke za izračun pokojninske osnove toženki posredoval DURS. Torej ravno organ, od katerega je tožnik predlagal, da sodišče ponovno pridobi podatke. V zvezi z navedenimi podatki predloženih s strani Davčnega urada Ljubljana na obrazcih M4 – M8 tudi pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da se podatkih v teh predloženih obrazcih ujemajo s podatki za izračun za pokojninsko osnovo. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem opravilo preizkus podatkov o plači oziroma obračunu prispevkov za socialno varnost za leto 2008, ki ga je posredoval davčni organ toženki in iz navedenih podatkov izhaja, da so bili v pokojninsko osnovo zajeti pravilni zneski, kar je sodišče prve stopnje pritožniku podrobneje obrazložilo v točki 11 izpodbijane sodbe.

Pritožbeno sodišče se strinja z navedbami sodišča prve stopnje, da glede na tožnikovo pavšalno zatrjevanje o nepravilnosti izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika za imenovanje izvedenca finančne stoke in pridobitev podatkov o plači tožnika pri pristojnem davčnem uradu za čas, ko je tožnik opravljal samostojno dejavnost iz razloga, ker so podatki o plačah za navedeno obdobje razvidni iz podatkov matične evidence v upravnem spisu in iz predloženih obrazcev M4 – M8, ki jih je za tožnika posredoval DURS.

Neutemeljene so tožnikove navedbe, da bi mu morala biti starostne pokojnina odmerjena v višini 80 %, saj je pritožnik do 31. 12. 1999 dopolnil 30 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe, za katero se v skladu z določbo 409. člena ZPIZ-1 odmeri pokojninska osnova v višini 65 %, preostale doba 5-ih mesecev in 10 dni se prenese v vrednotenje pokojninske dobe prebite v zavarovanju po 1. 1. 2000, v trajanju 9 let, 9 mesecev in 4 dni, ki se vrednoti po določbi 50. člena ZPIZ-1 tako, da se za vsako nadaljnjo leto pokojninske dobe odmeri odstotek poveča za 1,5 % oziroma za vsaj 6 mesecev pa za 0,75 %. Skupna pokojninska doba po 1. 1. 2000 tako znaša 15 % oziroma skupni odstotek je 80 %.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 153. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.