Jedro

Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP. Sodišče je razumno ocenilo razhajanja v tožnikovih trditvah, izpovedi in izjavah v kazenskem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 15.764,83 EUR in sklenilo, da je toženki dolžan povrniti njene pravdne stroške v višini 877,06 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Graja dokazno oceno svoje izpovedi in poudarja, da manjša odstopanja v izjavah ne pomenijo njene neprepričljivosti oziroma neverodostojnosti. V času škodnega dogodka se je nahajal v Srbiji, po povratku pa je takoj podal kazensko prijavo. Sodišče bi lahko sledilo izjavam iz kazenskega spisa. Če bi jih sprejelo, bi se postopek lahko odvil drugače. Pisno mnenje sodnega izvedenca za promet ni bilo povsem skladno z izjavami ob zaslišanju, kjer je zanesljivost prvotnih ugotovitev spremenil v korist toženke. Ni nepomembno, da je bil zoper tožnika sprožen kazenski postopek, a je okrožno državno tožilstvo obtožnico umaknilo, ker ni bilo podanih dokazov, da bi škodni dogodek organiziral sam. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi odtujitve bistvenih delov vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču gostinskega lokala. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da zavarovalni primer ni nastopil tako, kot je tožnik zatrjeval in neodvisno od njegove volje. Čeprav pritožnik zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP, je srž pritožbenih navedb usmerjena le v grajo dokazne ocene njegove izpovedi in prepričljivosti izvedeniškega mnenja. Pritožbeno sodišče tem pritožbenim navedbam ne more slediti.

6. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP. Sodišče je razumno ocenilo razhajanja v tožnikovih trditvah, izpovedi in izjavah v kazenskem postopku. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom, da je bil tožnik ob zaslišanju neprepričljiv glede vseh podrobnosti o seznanjenosti z dogodkom in izročitvi ključev, predvsem pa je bila njegova izpoved neskladna z ugotovitvami izvedenca, iz katerih je s stopnjo gotovosti izhajalo, da je bil avto privlečen na parkirišče lokala in je bil takrat v vozilu ključ. To povsem nasprotuje tožnikovim trditvam, da je avto ustavil na parkirišču, ker je zasvetila rumena lučka za okvaro vozila, ključ pa vzel s seboj na pot v Srbijo.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o neskladnosti med izvedeniškim mnenjem in izpovedjo izvedenca ob zaslišanju. Izvedenec je namreč v celoti vztrajal pri prvotnih ugotovitvah, ki jih je zgolj dodatno pojasnil ter se na zahtevo sodišča opredelil do stopnje verjetnosti strokovnih zaključkov. Da bi bili ti nepravilni, pa pritožnik sploh ne zatrjuje.

8. Ker po povedanem pritožba ni utemeljena, jo je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi z prvim odstavkom 165. člena ZPP).