Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
Pritožba oškodovanca T.-c. d.o.o. se zavrne kot neutemeljena.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 139. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obtoženega A. P..
Proti takšnemu sklepu je oškodovanec vložil laično pritožbo, v kateri je navedel, da se z ustavitvijo kazenskega postopka ne strinja, ker je bil z dejanjem obtoženega P. oškodovan za 3.288,75 EUR (788.117,00 SIT), zato predlaga, da se ta škoda krije iz njegove zapuščine.
Pritožba ni utemeljena.
Krog oseb, ki se smejo pritožiti proti sklepu, ni isti kot pri sodbi. S sklepi, izdanimi v kazenskem postopku, se namreč posega tudi v pravice in interese drugih oseb, ki se smejo pritožiti vselej, kadar ni v zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe (I. odstavek 399. člena ZKP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je T.-c. d.o.o. kot oškodovano podjetje, katerega lastnik je v preiskavi tudi priglasil premoženjskopravni zahtevek, upravičeno do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Pritožnikovo nasprotovanje ustavitvi postopka pa je neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v skladu s 139. členom ZKP moralo s sklepom ustaviti kazenski postopek zoper obtoženega P., saj je ta med kazenskim postopkom umrl, kar izhaja iz izpiska iz matičnega registra umrlih UE Celje (list št. .).
Prav tako ni moč ugoditi pritožbeni zahtevi, da bi se škoda krila iz obtoženčeve zapuščine, saj lahko kazensko sodišče odloči o premoženjskopravnem zahtevku (ga oškodovancu v celoti ali deloma prisodi) samo v obsodilni sodbi (II. odstavek 105. člena ZKP). Če izda sklep o ustavitvi postopka, pa glede na III. odstavek 105. člena ZKP zgolj napoti oškodovanca, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi. V izpodbijanem sklepu tega napotila sicer ni, vendar ima oškodovanec pravico sprožiti pravdo tudi brez takšne napotitve kazenskega sodišča. V skladu z navedenim je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, oškodovanec pa lahko vloži odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.