Jedro

V predmetni zadevi gre za določanje preživnine pri tako imenovanih nadstandardnih preživninskih potrebah otroka in na drugi strani za nadstandardne zmožnosti staršev, vendar pa v konkretnem postopku ni ugotovljeno, da bi visoka preživnina bila ml. otroku v škodo oz. da bi bila omejitev preživnine otroku v korist.

Sodišče prve stopnje, ki je potrebe otroka ocenjevalo z matematično natančnostjo (kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso) je spregledalo, da ne gre za potrebe običajne osnovnošolke (realne in krajevno običajne), ampak za nadstandarne potrebe mladostnice (tako glede vseh obšolskih dejavnosti kot tudi glede oblačil in obutve ter preživljanja dopustov), ki jih oba starša zmoreta kriti in ki sta jih (res da takrat še majhnega otroka) bila sposobna omogočiti in ki jih sedaj v pretežni meri omogoča mati predlagateljice.

Sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj bi se standard otroka, zaradi razveze oz. razpada življenjske skupnosti moral poslabšati, še posebej, ker starša več kot zmoreta zadovoljevati potrebe otroka.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

"I. Nasprotni udeleženec je dolžan od vložitve predloga dne 21. 12. 2023 dalje, namesto dosedanje valorizirane preživnine za mld. predlagateljico v višini 1.043,11 EUR, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, IV P 53/2016 z dne 31. 5. 2016 na znesek v višini 800 EUR mesečno, plačevati zvišano preživnino v znesku 2.000,00 EUR mesečno.

II.Do izdaje sklepa sodišča druge stopnje zapadle obveznosti je dolžan nasprotni udeleženec poravnati v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa je dolžan nakazovati najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun zakonite zastopnice predlagateljice, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, pri čemer se tako določena preživnina valorizira 1x letno v skladu s sklepom Vlade RS o valorizaciji preživnin in obvestilom pristojnega Centra za socialno delo.

III.V presežku, nad zahtevanimi 2.000,00 EUR preživnine, se predlog zavrne.

IV.Udeleženca krijeta sama svoje stroške nastale pred sodiščem prve stopnje."

II.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preživnino, določeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, IV P 63/2016 z dne 31. 5. 2016 na znesek 800,00 EUR mesečno zvišalo (valorizirano v višini 1.043,11 EUR) zvišalo na znesek 1.569,16 EUR mesečno (I. točka izreka). V II. točki izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo v plačilo že zapadle zneske v višini 9.763,01 EUR. V presežku nad zahtevanim zneskom 1.569,16 EUR je predlog predlagateljice zavrnilo (III. točka izreka). Nadalje je v IV. točki izreka odločilo, da udeleženca nosita sama svoje stroške postopka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica. Meni, da je sodišče povsem nekritično sledilo nasprotnemu udeležencu, da so določeni stroški oziroma potrebe mld. predlagateljice ocenjeni previsoko, na primer stroški prehrane, prevoza, izvenšolskih dejavnosti, stroški kozmetike, frizerja itd., in jih je zato sodišče znižalo. Prav tako sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo, da plačuje predlagateljica oziroma njena zakonita zastopnica mesečno najemnino svojim staršem v višini 900,00 EUR, ampak je narobe zaključilo, da ta najemnina znaša 500,00 EUR mesečno, saj je prišlo do očitno napačnega povzemanja vsebine zapisnika o zaslišanju zakonite zastopnice, saj iz zapisnika oziroma zvočnega posnetka izhaja, da je zakonita zastopnica pritožnice v resnici govorila o znesku višine najemnine, ki pa iz prepisa zvočnega zapisa izhaja, da je v tem delu ostal nerazumljiv, zaradi česar je ugotovitev sodišča, da je prišlo do neskladja med izpovedbo zakonite zastopnice in njenim očetom, zmotna in ne ustreza vsebini prepisa, saj zakonita zastopnica ni govorila o tem, da znaša znesek najemnine samo 500,00 EUR. Predlagateljica in zakonita zastopnica bivata namreč v stanovanju v velikosti 120 ㎡ z garažo in kletjo in plačujeta najemnino v višini 900,00 EUR. Res da nimata urejene pisne pogodbe, vendar se za najemne pogodbe takšen dogovor niti ne zahteva. Sicer pa je že leta 2015 sodišče ugotovilo, da znaša najemnina 400,00 EUR, takrat sta zakonita zastopnica in pritožnica živeli v manjšem stanovanju oziroma skupaj z materjo in sestro. Tako bi sodišče moralo upoštevati, da znašajo iz tega naslova dodatni stroški predlagateljice še 300,00 EUR. Sodišče je spregledalo, da gre za 15 let staro odraščajočo deklico, polno energije in želje po življenju, ki ima številne aktivnosti, tudi povečane potrebe po hrani. Sodišče prve stopnje je zmotno prenizko upoštevalo stroške za obutev in oblačila, prav tako mora vsako leto kupovati nove smučarske čevlje, ki stanejo na sezono 300,00 EUR, prenizko pa so ocenjeni tudi stroški za šolske ekskurzije, izlete in prostočasne dejavnosti, saj je spregledalo, da je takšen nivo stroškov oziroma standard pri tožnici bil zagotovljen, ko so z nasprotnim udeležencem še živeli skupaj. Prav tako je dejstvo, da nasprotni udeleženec s predlagateljico stikov nima, saj je pred tem živel v Mehiki, sedaj pa je odšel na novo delo v Šanghaj na Kitajsko. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in višino preživnine ustrezno zviša še za nadaljnjih 888,95 EUR, kot je to predlagala predlagateljica.

3.V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec predlaga potrditev izpodbijane sodbe in navaja, da je potrebno preživnino določiti glede na realne in krajevne običajne stroške. Tako določena preživnina je višja, kot bi bila lahko določena v Nemčiji po Düsseldorfskih tabelah, kjer bi za najvišjo preživnino glede na dohodkovni razred staršem bila določena preživnina v višini približno 1.300,00 EUR, stroški življenja v Nemčiji pa so bistveno višji od stroškov v Sloveniji. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku zaradi spremenjenih okoliščin, (ki pritožbeno niso sporni) ponovno določalo preživnino za ml. predlagateljico v skladu s 197. členom Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ.

7.Pritožba graja višino ocenjenih stroškov oziroma potreb ml. otroka, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot jih je ocenilo v 16. točki obrazložitve na znesek 2.241,66 EUR. Pri tem je sodišče pravilno zaključilo, da je najemnina za stanovanjske potrebe predlagateljice in zakonite zastopnice v višini 500,00 EUR primerna, upoštevaje, da zakonita zastopnica predlagateljice najemne pogodbe ni predložila, da najemnino plačuje svojim staršem, prav tako ni izkazala nakazil sporne višine najemnine.

8.V predmetni zadevi gre za določanje preživnine pri tako imenovanih nadstandardnih preživninskih potrebah otroka in na drugi strani za nadstandardne zmožnosti staršev (17. in 18. točka izpodbijanega sklepa).

9.Pri tem sodišče druge stopnje (upoštevajoč sodno prakso VS RS sodba II Ips 322/2015 z dne 18. 2. 2016, VSL sklep IV Cp 1306/2017 z dne 19. 7. 2017 in druge) zaključuje, da je otrokove potrebe pri določitvi preživnine v primerih, kot je konkretni, ko gre za nadstandardne preživnine, dopustno omejiti zaradi varstva otrokovih koristi, vendar pa v konkretnem postopku ni ugotovljeno, da bi visoka preživnina bila ml. otroku v škodo oz. da bi bila omejitev preživnine otroku v korist.

10.Sodišče druge stopnje po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da gre za uspešno osnovnošolko, ki zmore sodelovati v številnih obšolskih dejavnostih (jahanje in vzdrževanje lastnega konja, agility psa, rokomet, igranje violončela) brez negativnega vpliva teh aktivnosti na njen šolski uspeh ali osebnostni razvoj.

11.Sodišče prve stopnje, ki je potrebe otroka ocenjevalo z matematično natančnostjo (kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso) je spregledalo, da ne gre za potrebe običajne osnovnošolke (realne in krajevno običajne), ampak za nadstandarne potrebe mladostnice ( tako glede vseh obšolskih dejavnosti kot tudi glede oblačil in obutve ter preživljanja dopustov), ki jih oba starša zmoreta kriti in ki sta jih (res da takrat še majhnega otroka) bila sposobna omogočiti in ki jih sedaj v pretežni meri omogoča mati predlagateljice, ki zadovoljuje večino predlagateljičinih finančni potreb ter v celoti njene ostale (v denarju neocenljive) potrebe, še posebej, ker oče - nasprotni udeleženec v življenju predlagateljice ni prisoten.

12.Sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj bi se standard otroka, zaradi razveze oz. razpada življenjske skupnosti moral poslabšati, še posebej, ker starša več kot zmoreta zadovoljevati potrebe otroka. Pri tem ni za spregledati, da oče, razen denarja otroku ne nudi ničesar, je ne pelje na nadstandardni dopust niti ji ne nudi nobenih drugih ugodnosti, le plačuje preživnino. Nenazadnje so dohodki in premoženje tako matere, še posebej pa nasprotnega udeleženca - očeta visoko nad "krajevno običajnimi" in prav slednje je potrebno v predmetnem postopku upoštevati.

13.Tako sodišče druge stopnje ocenjuje, da so stroški oblačil, obutve, stroški za darila prijateljem, smučanja in letnega dopustovanja, ter stroški oskrbe konja (hrana, boks, veterinar) itd. bistveno višji, kot jih je ocenilo sodišče prve stopnje in jih sodišče druge stopnje ocenjuje na znesek med cca 2.800,00 in cca 3.000,00 EUR (pri tem ne gre za matematični izračun, ampak oceno stroškov, upoštevaje, da tudi sodišče druge stopnje stroške najemnine ocenjuje na 500,00 EUR, kot je bilo pojasnjeno zgoraj), s tem pa, upoštevaje pritožbeno nesporno, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti 70 odstotkov preživnine, sodišče druge stopnje ocenjuje kot primerno preživnino, ki jo mora kriti nasprotni udeleženec, določeno v znesku 2.000,00 EUR, slednjo bo nasprotni udeleženec ob izkazanih dohodkih, ki presegajo 15.000,00 EUR mesečno uspel kriti, upoštevaje, da se njegov prispevek k vzgoji in varstvu ter preživljanju mld. hčere izraža zgolj v denarju.

14.Nima prav nasprotni udeleženec, da je najvišja preživnina v Nemčiji (ki ima višje stroške in standard) omejena na 1.300,00 EUR. T.i. Düsseldorfska tabela preživnine pri dohodkih, ki presegajo 12.000,00 EUR več ne določa, nikakor pa preživnine ne omejuje navzgor (nasprotni udeleženec ima prihodke in bonitete, ki presegajo 15.000,00 EUR), ampak pomeni zgolj smernico (pomoč) za lažje določanje preživnine v postopkih pred sodišči v R Nemčiji, slednja pa v R Sloveniji tudi ni uporabljiva.

15.V presežku je sodišče druge stopnje, po skrbni in kritični oceni potreb ml. otroka, kot jih je prikazala predlagateljica (predvsem neizkazani stroški najemnine, poletno dopustovanje v lastni nepremičnini oz. premičnini staršev), predlog zavrnilo.

16.Po oceni sodišča druge stopnje so tako ocenjene potrebe ml. otroka povsem realne in pokrivajo njene celotne, tako osnovne kot tudi nadstandardne potrebe, ki sta jih zagotavljala starša ml. predlagateljice, dokler sta bila v skupni zvezi oziroma bi jih nedvomno zagotavljala v kolikor bi bila v skupni zvezi tudi še sedaj in so sedaj v glavnem v breme predlagateljici, ki jih slednja zadovoljuje tudi z dodatnim delom.

17.Glede na obrazloženo je določena ocena preživninskih potreb, kot jih je določilo sodišče druge stopnje in posledično preživnina, določena nasprotnemu udeležencu, primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja predlagateljice.

18.Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen za ZNP-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.