Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člen ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je „zavrglo tožbeni zahtevek“, da darilni pogodbi, ki sta ju 8. 3. 1993 in 1. 12. 2000 sklenila pokojni S. J. in toženka, nimata pravnega učinka proti tožnikoma glede deleža do 1/4 nepremičnin parc. št. 24/2, 25/2, 417/16, 417/19, 28/5, 36/1, 36/2, 383/17, 118/3, 24/6, 24/7, 35 in 117, vse k. o. ... in da je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo solastninske pravice na navedenih nepremičninah v korist tožnikov, tožbeni zahtevek, v katerem sta tožnika poleg neučinkovanja navedenih pogodb v navedenem obsegu v razmerju do tožnikov zahtevala plačilo denarne protivrednosti prikrajšanja nujnega deleža, in sicer tožniku 5.275,41 EUR, tožnici pa 7.119,41 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker ob zapustnikovi smrti zaradi njegovega predhodnega razpolaganja ni bilo premoženja, ki bi predstavljalo zapuščino, in zato tudi ni bilo zapuščinske obravnave, sta tožnika svojo pravico do nujnega deleža v pravdi lahko uveljavljala v triletnem roku iz 41. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki teče od zapustnikove smrti. Ta rok je do vložitve obravnavane tožbe že potekel. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek s sodbo sicer zavrniti, ne pa s sklepom zavreči, vendar to tožnikoma ni v škodo. Pritožbene navedbe, da tožniku sklep o tem, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ni bil vročen; da se je s smrtovnico seznanil šele v letu 2012 in da nista vedela za neodplačna razpolaganja, niso pravno pomembne. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnika in priče, zato ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

3. Tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - ali lahko drugostopenjsko sodišče samo nadomesti razloge za neizvedbo predlaganih dokazov ob dejstvu, da so dokazni predlogi substancirani in je od njih odvisna pravica pravdne stranke; - ali lahko sodišče prizadetemu nujnemu dediču, ki že več desetletij živi v tujini in mu slovenski pravni red ni poznan, odreče pravico do dedovanja (oziroma do odmene za nujni delež) ob dejstvu, da ga je sodedič od zapustnikove smrti dalje zavajal, da bo zapuščinski postopek opravljen, čeprav dejansko sploh nikoli ni bil uveden.

V zvezi s prvim vprašanjem uveljavljata odstop od sodne prakse in se sklicujeta na sodni odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 720/2003 in II Ips 368/2004. Navajata, da sodišče prve stopnji ni navedlo razlogov za neizvedbo predlaganih dokazov. Sodišče druge stopnje na s tem povezano pritožbeno grajo ni odgovorilo, temveč je manjkajoče razloge za zavrnitev dokazov samo nadomestilo. Menita, da tako ravnanje pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli (v nadaljevanju EKČP).

Glede drugega pravnega vprašanja uveljavljata, da se Vrhovno sodišče o njem doslej še ni izreklo. Navajata, da tožniku ni bila vročena smrtovnica po pokojnem očetu niti sklep, da se zapuščinski postopek ne opravi. Šele 22. 10. 2012 je tožnik preko poizvedb svojega pooblaščenca izvedel, da zapuščinska obravnava ni bila opravljena, ker oče ob smrti ni zapustil premoženja. Ob vsakem stiku s toženko je bil zaveden, da obravnava nekoč bo, a da slovenska sodišča delajo počasi. Nižji sodišči se z vprašanjem, da prvemu tožniku zaradi ravnanj toženke, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v zapuščinskem postopku, nista ukvarjali. Zaradi dolgotrajnega življenja v tujini tožnik o svojih pravicah v zapuščinskem postopku ni ničesar vedel. Ne glede na to, da zapuščinski postopek po pokojnem ni bil opravljen in sklep o dedovanju ni bil izdan, mora imeti prizadeti dedič ob izkazani kršitvi pravice zaradi nevročenih pisanj na podlagi 224. člena ZD pravico do korekcije odločitve. Stališče, da je v takem primeru pravica stranke po določbi 41. člena ZD zastarana, pomeni zmotno uporabo materialnega prava in zanikanje pravice do dedovanja, ki je zagotovljena v 35. členu URS in posredno v 1. členu Protokola št. 1 k EKČP. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).