Up-297/02 - 8

11. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 162/2001 z dne 28. 2. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U953/95 z dne 13. 12. 2000 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke št. 416-2810/95 z dne 10. 11. 1995 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Iz ustavne pritožbe izhaja, da je pritožnik po tem, ko mu je bila izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 1993, ugotovil, da je napačno prikazal prihodke iz dejavnosti. Zato je zoper dohodninsko odločbo vložil razpoložljiva pravna sredstva. Ker z njimi ni uspel, vlaga še ustavno pritožbo. V njej posebej izpostavlja obrazložitev zavrnilne sodbe Vrhovnega sodišča, ki se sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje, da je upravna odločba pravilna, saj dobička, ugotovljenega z odločbo o odmeri davkov od dohodkov iz dejavnosti, ni mogoče izpodbijati v postopku odmere dohodnine, temveč v postopku odmere davkov od dohodkov iz dejavnosti. Pritožnik navaja, da je za zadnje navedeni postopek sicer predlagal obnovo, vendar je bil njegov predlog zavrnjen. Zato Ustavnemu sodišču v dne 20. 5. 2002 vloženi ustavni pritožbi, predlaga, naj razveljavi tako sodne odločbe, izdane na podlagi vloženih pravnih sredstev zoper dohodninsko odločbo, kot tudi upravno odločbo o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, saj naj bi bila z njimi kršena 14. in 22. člen Ustave. Pritožnik je ustavno pritožbo nato dne 30. 1. 2003 še dopolnil.

B.

2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Navedeno glede na stališče Ustavnega sodišča (gl. sklep št. Up-261/98 z dne 13. 1. 2000, Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126), da upravnega spora od uveljavitve Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) ni več mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS, pomeni, da je v upravnih zadevah ustavno pritožbo mogoče vložiti šele po končanem upravnem sporu. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo, vloženo v zvezi s predlogom za obnovo postopka zoper odločbo upravnega organa druge stopnje, zavrglo.

3.Glede na to je Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev upoštevalo le tiste navedbe, ki se nanašajo na izpodbijani sodni odločbi, izdani v postopku odmere dohodnine, ne pa tudi navedb, ki so v zvezi s predlogom za obnovo postopka.

4.Prav tako ni upoštevalo pritožnikovih navedb, podanih v dopolnitvi ustavne pritožbe. Ustava v tretjem odstavku 160. člena določa, da se o tem, ali Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom. ZUstS v prvem odstavku 52. člena določa, da se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ker je pritožbeni rok prekluziven, Ustavno sodišče upošteva le navedbe, ki jih ustavni pritožnik navede v ustavni pritožbi in morebitnih dopolnitvah, ki so na Ustavno sodišče prispele v zakonskem roku. Zato pritožnikovih navedb iz dopolnitve, ki je prispela nekaj mesecev po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe, ni bilo mogoče upoštevati.

5.Izhodišče za odločanje o pritožnikovi ustavni pritožbi so tako predstavljala njegova zatrjevanja o kršitvi 14. in 22. člena Ustave. Ustava v 22. členu, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz te določbe izhaja tudi dolžnost sodišča, da pretehta navedbe strank in na podlagi enakopravno izvedenega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka in v obrazložitvi odločbe z razlogi za svojo odločitev seznani stranki. Sodne odločbe, ki v obrazložitvi ne vsebujejo razlogov za odločitev sodišča, predstavljajo kršitev pravice iz 22. člena Ustave, vendar za kaj takega v obravnavani zadevi ne gre, saj sta izpodbijani sodbi ustrezno ter zadostno obrazloženi, poleg tega pa tudi temeljita na zaključkih, ki so glede na pravilno razlago pravnih norm mogoči. Prav tako pritožnik s svojim zgolj pavšalnim zatrjevanjem neenakega obravnavanja ni izkazal, da bi sodišči v njegovem primeru odločili drugače, kot sicer odločata v enakih primerih.

Ker je iz navedenega očitno, da ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan