Jedro

Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi zatrjeval in dokazoval, da v ugovoru ni zanikal obligacijskega razmerja oziroma, da iz listine, ki jo je predložil upnik, ne izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper izdano predhodno odredbo, da se za zavarovanje upnikove terjatve v znesku 10.358,70 EUR s pripadki prepove organizaciji za plačilni promet, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplača iz njegovega računa denarni znesek, za katerega je dovoljena predhodna odredba, in se do višine te denarne terjatve zarubijo denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri B., dolžniku pa je naložilo, da mora upniku povrniti stroške postopka zavarovanja.

2. Upnik je v pritožbi zoper sklep uveljavljal pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih določb, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predhodna odredba se izda na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, takšno odločbo pa predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v tem postopku (VL 123747/2012 z dne 29.8.2012) v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o izvršilnih stroških. V postopku izdaje predhodne odredbe sodišče ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, zato v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati pritožbenih (in ugovornih) navedb o tem, da upnikova terjatev ne obstoji.

5. Pritožnik zatrjuje, da ne obstoji nevarnost za uveljavitev sporne terjatve, saj je dolžnik do sedaj redno poravnaval vse svoje obveznosti do upnika, zato bi gotovo zmogel poravnati tudi sporno terjatev. Predložil je dokaz o višini mesečnih prilivov na svoj račun, izpis iz registra osnovnih sredstev in obračun amortizacije, s čimer dokazuje, da ima zagotovljena sredstva in stalne prilive in zato po njegovi oceni ni verjetno izkazana nevarnost za bodoče poplačilo upnikove terjatve.

6. Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo v primeru, če ta ne bo izdana, uveljavitev (denarne) terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odst. 257. čl. ZIZ). Na podlagi prvega odst. 258. čl. ZIZ se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. čl. ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira (med drugim tudi) na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, slednji pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja (1. alineja 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ). Namen ureditve v navedeni zakonski določbi je bil preprečiti dolžniku izpodbijanje obstoja upnikove terjatve do njega zgolj s pavšalnim zanikanjem poslovnega razmerja, ker ob dejstvu, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira verodostojna listina, že takšno zanikanje zadošča za utemeljenost dolžnikovega ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru ni uspel izpodbiti pravilne in za odločitev relevantne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom. Ugovarjal je namreč le, da upniku ne dolguje ničesar, saj z njim ni v nobenem upniško-dolžniškem razmerju. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nato predložil listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Upnik je namreč predložil pogodbo za uporabo plačilnih kartic (Priloga A6) in Dodatek k tej pogodbi (Priloga A9), na podlagi katerih je bil izdan vtoževani račun (Priloga A12), ki ga dolžnik ni v celoti poravnal. Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi zatrjeval in dokazoval, da v ugovoru ni zanikal obligacijskega razmerja oziroma, da iz listine, ki jo je predložil upnik, ne izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

8. Pritožbeno sodišče je v skladu s 1. odst. 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal upnik niso podani, prav tako pa izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker upnik ni uspel s pritožbo, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo tudi zahtevo dolžnika za povračilo stroškov, ki jih je imel z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj je ugotovilo, da ta ni pripomogel k reševanju pritožbe in je bil zato nepotreben (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).