Jedro

Pri plinovodu, ki poteka preko parcele tožnikov gre za vprašanje služnosti in z njo povezanih pravic, kar pa ne posega v odmero občinskega komunalnega prispevka po ZPNačrt.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se tožnikoma za gradnjo stanovanjske hiše na stavbnem zemljišču parcelna številka 312/19 k.o. ... odmeri komunalni prispevek v višini 28.425,12 EUR. Tako odmerjeni komunalni prispevek se zavezancema zniža za 6.566,44 EUR, zaradi nedokončanega komunalnega opremljanja individualne zazidave Uglarjevo na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu – cestno omrežje je v makadamski izvedbi. Ta del (znižanega prispevka) bosta morala plačati ob izdaji dopolnilne odločbe oz. pred pričetkom asfaltiranje ceste. Komunalni prispevek v višini 21.858,68 EUR morata zavezanca poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je pritožbo tožnikov zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je bil sporen komunalni prispevek s prvostopno odločbo odmerjen pravilno in zakonito. Komunalni prispevek se odmeri glede na velikost stavbnega zemljišča, kakor je določeno v lokacijskem načrtu in glede na neto tlorisno površino objekta. V lokacijskem načrtu zaradi poteka plinovoda ni predvidena manjša parcela, parcelacije znotraj lokacijskega načrta pa niso dovoljene. Občina pri odmeri komunalnega prispevka upošteva celotno stavbno parcelo glede na lokacijski načrt ne glede na morebitne služnosti (plinovod). Stavbno zemljišče, po katerem poteka plinovod, sta tožnika kupila od fizične osebe, ki ju je bila pred sklenitvijo pogodbe dolžna o tem (služnosti plinovoda) obvestiti. Pri prometu z nepremičnino občina ni sodelovala, niti ni bila naročnik oz. investitor izdelave lokacijskega načrta. Ugovor, da se komunalni prispevek na podlagi 83. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS št. 33/07 s spremembami) za gradnjo gospodarske javne infrastrukture ne plača, ni utemeljen, ker določba 83. člena ZPNačrt ni v povezavi s predmetno odmero občinskega komunalnega prispevka. Oprostitev po 83. členu ZPNačrt se nanaša na izgradnjo nove gospodarske javne infrastrukture in ni povezana z velikostjo stavbnega zemljišča za odmero predmetnega komunalnega prispevka.

Tožnika v tožbi navajata, da upravni organ ni pravilno ugotovil velikosti parcele, od katere se plača komunalni prispevek. Odmerjen je bil na osnovi Odloka o lokacijskem načrtu individualne zazidave („Uglarjevo“) na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu (Ur. list RS, št. 77/2006 z dne 21. 7. 2006) in Programa opremljanja stavbnih zemljišč na območju individualne zazidave (Uglarjevo) na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu (Program opremljanja,Ur. list RS, št. 109/2007 z dne 30. 11. 2007). Program opremljanja v 3. členu nepravilno določa stavbna zemljišča za izračun komunalnega prispevka, ker zajema tudi območje varovalnega pasu magistralnega plinovoda. Na tem območju ima podjetje A. stavbno in služnostno pravico. Odlok ni skladen s 83. členom ZPNačrt, po katerem se komunalni prispevek ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Takšno mnenje je izrazil tudi Direktorat za prostor Ministrstva za okolje in prostor RS v svojem dopisu št. 35206-97/2009. Program opremljanja v 6. členu določa, da v obračunske stroške za plačilo komunalnega prispevka sodi tudi gradnja nizkonapetostnega elektro-omrežja. Sistemski operater mora po Pravilniku o povrnitvi stroškov občinam za investicijo v izgradnjo elektroenergetskega omrežja prevzeti zgrajeno omrežje v svojo last in ga vestno upravljati, kot je skladno s predpisi o energetiki izvedena njegova vključitev v infrastrukturo. Sistemski operater je dolžan občini povrniti vse stroške povezane z investicijo v izgradnji omrežja (3. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov občinam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja, Ur. list RS, št. 93/2008, stran 3940). Z vključevanjem izgradnje elektroenergetskega omrežja elektrike med stroške komunalnega prispevka bi občina dobila stroške povrnjene dvakrat. Smiselno predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je velikost stavbnih zemljišč oz. predmetne parcele točno določena v prostorskih aktih. Izhaja iz sprejetega lokacijskega načrta in na njegovem temelju izdelane parcelacije zemljišč, s katero so bile določene velikosti stavbnih zemljišč, med drugimi tudi predmetne parcele št. 312/19 k.o. ... v velikosti 727 m2. Oddelek za gospodarjenje z občinskim premoženjem Mestne občine Slovenj Gradec je na podlagi dogovora med občino in takratno lastnico zemljišč začel s komunalnim opremljanjem stavbnih zemljišč, v samem prometu z zemljišči pa občina ni sodelovala. Tožnika sta od takratne lastnice kupila stavbno zemljišče s parcelno št. 312/19 k.o. ... v velikosti 727 m2, zato navedba o manjši velikosti zemljišča ni utemeljena. Podatki o velikosti stavbnega zemljišča predmetne parcele so razvidni tudi iz katastra in zemljiške knjige. Trditev, da Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ni skladen s 83. členom ZPNačrt, ni pravilna, saj navedeni člen določa le oprostitev za gradnjo nove gospodarske javne infrastrukture, ne pa na že zgrajeno občinsko javno infrastrukturo za potrebe novogradenj. Trditev, da znaša velikost stavbnega zemljišča 511 m2 in ne 727 m2 je neutemeljena, saj je bil Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč izdelan na podlagi uradnih podatkov o parcelaciji zemljišč, le ta pa je bila izdelana po podatkih iz lokacijskega načrta. Tožnika sta kar sama grafično zmanjšala velikost stavbnega zemljišča za del, po katerem poteka magistralni plin. V kolikor tožnika smatrata, da je zaradi služnosti plinovoda njuno zemljišče manj vredno, je to stvar medsebojnega odnosa med prodajalcem in kupcem zemljišča oz. služnostnim upravičencem. Glede na vse navedeno tožena stranka meni, da je tožba neutemeljena, ker je bila površina parcele v postopku določitve komunalnega prispevka pravilno ugotovljena. Zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upravni organ tudi po presoji sodišča zakonito odmeril tožnikoma komunalni prispevek ob upoštevanju celotne površine stavbne parcele št. 312/19 k.o. ... v velikosti 727 m2. V zvezi z obravnavano problematiko je v 79. členu ZPNačrt določeno, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrta točka). Občina, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območno celotne občine, odmerja komunalni prispevek na podlagah, ki jih s pravilnikom določi za prostor pristojen minister. Te podlage se določijo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (enajsta in dvanajsta točka). V 82. členu (merila za odmero komunalnega prispevka) pa je določeno, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Minister predpiše merila za odmero komunalnega prispevka, občina pa lahko skladno z navedenim predpiše podrobnejša merila. V 83. členu (na katerega se sklicujeta tožnika) so določene oprostitve plačila komunalnega prispevka, med drugim, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.

V Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik, Ur. list RS št. 95/07) pa je med drugim določeno, da se za parcelo po tem pravilniku šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo po tem pravilniku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov (druga in tretja točka 2. člena). Po 5. členu so merila za odmero komunalnega prispevka površina stavbnega zemljišča, neto tlorisna površina objekta, opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, namembnost objekta in izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek). Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva velikost parcele. Če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. Delež parcele pri izračunov komunalnega prispevka je lahko od 30 - 70 %. Če odlok o programu opremljanja za posamezno obračunsko območje ne določa drugače, se šteje, da je delež parcelne na tem obračunskem območju 50 % (drugi odstavek). Sestavni del Odloka o lokacijskem načrtu individualne stanovanjske zazidave (Uglarjevo) na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu pa je med drugim tudi list št. 10 - načrt gradbenih parcel s količbeno situacijo v merilu 1 : 1000. 4. točka - Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo se upošteva tako, da se ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za posamezno vrsto komunalne opreme se obračunski stroški preračunajo na m2 neto tlorisne površine objekta in m2 parcele. Obračunski stroški se določijo v programu opremljanja v skladu z uredbo.

Iz citiranih določb predpisov po mnenju sodišča izhaja, da se komunalni prispevek za določeno parcelo odmerja s ciljem, da se z njim zagotavlja upravičencu oziroma zavezancu priključitev novozgrajene stavbe (ali njenega dela) na potrebno, že zgrajeno komunalno opremo. Potreba po komunalni opremi ni toliko odvisna od velikosti parcele, kot pa od samega objekta, ki se gradi oziroma povečuje (njegove namembnosti, kapacitete, ipd.). Vendar pa merila za odmero komunalnega prispevka poleg neto tlorisne površine in namembnosti objekta ter opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, dejansko upoštevajo tudi površino stavbnega zemljišča, kjer se upošteva velikost parcele. Le če parcela objekta ni določena (kar pa v obravnavanem primeru ni slučaj), se upošteva površina stavbišča pomnožena z 1,5. Pri tem delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka ne sme presegati 70 %. Če pa program opremljanja ne določi drugače, se šteje, da je delež neto tlorisne površine na tem obračunskem območju 50 %.

V obravnavanem primeru ni sporno, da se je odmeril komunalni prispevek za gradnjo stanovanjske hiše na gradbeni parceli št. 312/19 k.o. ... v velikosti 727 m2. Upoštevaje citirane predpise je po presoji sodišča upravni organ ravnal zakonito, ko je pri odmeri komunalnega prispevka pri merilu površina stavbnega zemljišča upošteval parcelo kot celoto, saj cela parcela predstavlja stavbno zemljišče k hiši. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, znaša delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka 50 %, kar je v skladu s citiranimi določbami Pravilnika.

Tožbeni ugovor, da občina pri odmeri komunalnega prispevka na osnovi določb 83. člena ZPNačrt ne bi smela upoštevati tistega dela (stavbne) parcele, preko katere poteka plinovod, je po presoji sodišča neutemeljen. V 83. členu ZPNačrt (na katerega se pri tem ugovoru sklicujeta tožnika) je določeno, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Vendar pa se ta določba ne nanaša na odmero občinskega komunalnega prispevka za gradnjo predmetne stanovanjske hiše po določbah 1. odstavka 79. člena ZPNačrt (kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini) po merilih iz Pravilnika in za namen, ki je določen v citirani prvi in četrti točki 79. člena ZPNačrt. V obravnavani zadevi se ne odmerja komunalni prispevek po 83. členu ZPNačrt, ampak komunalni prispevek po 1. odstavku 79. člena ZPNačrt za občinsko infrastrukturo, potrebno za normalno funkcioniranje stanovanjske hiše (cestno omrežje, kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo).

V zvezi z navedenim se sodišče strinja z obrazložitvijo drugostopnega organa, da gre pri plinovodu preko parcele obeh tožnikov za vprašanje služnosti in z njo povezanih pravic, kar pa ne posega v odmero občinskega komunalnega prispevka po 79. členu ZPNačrt in Pravilnika.

Ugovor o (neupravičeni) vključitvi izgradnje nizkonapetostnega elektro-omrežja v program opremljanja oz. v stroške za plačilo komunalnega prispevka je pavšalen, tožnika ne precizirata, v čem in za koliko bi naj bil izračun komunalnega prispevka zaradi tega napačen (previsok) oz. v neskladju s Pravilnikom in iz katerega dela izračuna bi naj to izhajalo. Iz samega izračuna (kot je predstavljen v prvostopni odločbi) taka nepravilnost (previsoka odmera zaradi vključitve stroškov izgradnje nizkonapetostnega elektro-omrežja) ne izhaja, saj je komunalni prispevek odmerjen za cestno omrežje, kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 106/06).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.