Jedro

Tožnik bi moral dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. To po presoji sodišča pomeni, da bi moral že v upravnem postopku določno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba obnoviti postopek v zadevi I U 370/2015, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Sodišče zgolj ugotavlja, da tožnik relevantnih dejstev ni navajal niti v tožbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka, ki se pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije vodi pod upr. št. I U 370/2015. 2. Iz obrazložitve je uvodoma razvidna ugotovitev tožene stranke, da je sodišče s sklepom I U 370/2015-9 z dne 7. 9. 2016 zavrglo tožnikovo tožbo. S sklepom z dne 20. 1. 2017 je zavrglo tudi tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep.

3. V nadaljevanju je tožena stranka ob sklicevanju na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) presojala kriterij razumnosti zadeve. Ugotovila je, da tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka v zvezi s sklepom št. I U 370/2015-9 z dne 7. 9. 2016, s katerim je bila zavržena njegova tožba zoper Javno agencijo RS za varnost prometa zaradi opravljanja vozniškega izpita.

4. Tožena stranka je presodila, da tožnik kljub pozivu prošnje ni dopolnil z navedbo razlogov za obnovo postopka v navedeni zadevi in ni predložil dokazov oziroma navedel okoliščin, ki razloge verjetno izkazujejo ter določno opredeljujejo relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami. Dogodke je namreč opisal posplošeno, brez obrazložitve, zakaj obstaja obnovitveni razlog. Zato je presodila, da tožnik s predlogom za obnovo postopka nima verjetnega izgleda za uspeh, saj bi ga sodišče zavrglo. S tem pa niso podani objektivni pogoji za dodelitev BPP.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri je navedel, da je sklep v zadevi I U 370/2015 neutemeljen. Zaradi očitnih kršitev naj bi bil uspeh v tej zadevi zagotovljen. Predlagal je odpravo izpodbijane odločbe.

6. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Dne 27. 12. 2021 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo, jih v soglasju s strankama štelo za prebrane in jih ni posebej naštevalo.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

10. V obravnavani zadevi je tožena stranka presodila, da tožnik očitno nima verjetnih izgledov za uspeh s predlogom za obnovo postopka. Njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je torej zavrnila zaradi neizpolnitve pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji namreč upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.1

11. To presojo organ za BPP (tožena stranka) opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, namreč ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh (z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbo); ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

12. Zato bi moral tožnik dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno (140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). To po presoji sodišča pomeni, da bi moral že v upravnem postopku določno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba obnoviti postopek v zadevi I U 370/2015, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Sodišče zgolj ugotavlja, da tožnik relevantnih dejstev ni navajal niti v tožbi.

13. Ob takem stanju stvari je odločitev tožene stranke, temelječa na tožnikovih navedbah v prošnji in podatkih zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009).