Jedro

Toženkino izmikanje vročitvi sodnih pisanj ne more imeti za posledico zaključka, da je v tožbi navedeni toženkin naslov nepravilen. Pri vprašanju pravilnosti tega naslova je pomembno stanje v času vložitve tožbe. Zato dejstvo, da je toženka stanovanje na naslovu svojega stalnega bivališča prodala, ni pravno pomembna.

Na pritožbeni stopnji je prišlo do relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene trditve tožnikov, da je tudi toženki v času vložitve tožbe in po njej na tem naslovu vročenih več upravnih odločb, temveč se je omejilo na presojo vročitve le ene odločbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi nepopolnosti zavrglo tožbo, razveljavilo že izdani sklep o začasni odredbi in zavrglo tudi predlog za začasno odredbo, ker tožnika nista popravila tožbe in navedla takega toženkinega naslova, kamor bi ji bilo mogoče vročiti sodna pisanja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnika v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavljata vse revizijske razloge in predlagata tako ugoditev reviziji, da se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Vztrajata pri svojem stališču, da je bila tožba popolna, saj je vsebovala vse potrebne podatke iz 106. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP/77). Navedla sta tudi stalno prebivališče toženke, ki je v času vložitve tožbe na tem naslovu vsekakor prebivala. Tu so ji bile vročene razne odločbe tudi po vložitvi tožbe. O tem sta v pritožbi primeroma navedla odločbo Ministrstva za obrambo, Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bila izdana 17.4.1997 in 21.4.1997 vročena toženki na naslovu .... Inšpekcijski ogled pred izdajo odločbe je bil opravljen 16.4.1997 na istem naslovu in v toženkini prisotnosti.

Čeprav sta se tožnika na to odločbo sklicevala in jo priložila pritožbi, se sodišče druge stopnje o teh dejstvih ni opredelilo, temveč le o ostalih pritožbenih trditvah, glede katerih morebitne vročitve niso bile izkazane. Zato gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka in tudi za zmotno uporabo materialnega prava.

Tožnika še poudarjata, da vprašanje vročanja in uspešnega odklanjanja sodnih pošiljk ne more pomeniti, da je bila tožba nepopolna.

Po vložitvi revizije sta tožnika vložila še predlog za obnovo postopka. Revizijsko sodišče je sklepom z dne 18.2.1999 pod opr. št. II Ips 543/98 postopek z revizijo prekinilo do konca postopka s predlogom za obnovo postopka. V obnovitvenem postopku tožnika nista uspela. Sodišči druge in prve stopnje navedene upravne odločbe in naknadno pribavljenih vročilnic nista šteli za nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga, ker sta se tožnika na isto odločbo sklicevala že v pritožbi proti sklepu o zavrženju tožbe.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP/77).

Revizija je utemeljena.

Glede na prehodno določbo prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ul. RS št. 26/99) je revizijsko sodišče v tej pravdni zadevi uporabilo določbe ZPP/77. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta tožnika že v pritožbi zatrjevala, da je toženka v času vložitve tožbe dejansko bivala na naslovu stalnega bivališča, da pa se je očitno skušala izogniti sprejemu sodnih pošiljk in zato poštnim delavcem navajala netočne podatke o preselitvi. V dokaz tej svoji trditvi sta pritožbi priložila tri upravne odločbe in zatrjevala, da so bile toženki vročene na naslovu stalnega bivališča. Sodišče druge stopnje je na te pritožbene trditve odgovorilo tako, da je le za eno od odločb ugotovilo, da je bila glede na podatke odredbe na tej odločbi poslana toženki na grosupeljski naslov. Dodalo je še, da je toženka po podatkih v spisu stanovanje na naslovu stalnega bivališča po vložitvi tožbe že prodala. O pritožbenih trditvah glede dveh preostalih upravnih odločb, zlasti odločbe z dne 17.4.1997, ki je bila kasneje tudi predmet obravnave za tožnika neuspešno končanega obnovitvenega postopka, se ni izjavilo.

Ker se v tej zadevi obravnava vprašanje popolnosti tožbe, je glede vprašanja pravilnosti v njej navedenega toženkinega naslova pomemben čas vložitve tožbe, torej januar 1997. Zato dejstvo, da je toženka stanovanje na naslovu svojega stalnega bivališča s pogodbo iz julija 1997 prodala, ni pravno relavantno.

Sodišče druge stopnje mora v skladu s prvim odstavkom 375. člena ZPP/77 v razlogih odločbe poleg tistih razlogov, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti, presoditi tudi tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Odločilne so tiste pritožbene navedbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost pritožbene odločbe. Če sodišče druge stopnje tega ne stori, pride do relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 375. člena ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP/77. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je utemeljen revizijski očitek tožnikov o izostali presoji njunih pritožbenih trditev glede vročitve preostalih upravnih odločb in da je zato v obravnavani zadevi prišlo do uveljavljane procesne kršitve na pritožbeni stopnji. Gre za tako pomembne trditve pritožbe, da so te terjale odgovor sodišča druge stopnje, saj bi lahko vplivale na njegovo drugačno odločitev.

Povedano je že bilo, da je pri vprašanju pravilnosti v tožbi navedenega toženkinega naslova pomembno stanje v času vložitve tožbe. Zatrjevano toženkino izmikanje vročitvi sodnih pisanj ne more imeti za posledico zaključka, da je v tožbi navedeni naslov nepravilen, temveč ima lahko za posledico le sankcioniranje toženke, ne pa tožnikov. Zato bo moralo pritožbeno sodišče v novem odločanju presoditi in odgovoriti tudi na pritožbene trditve o vročitvi preostalih dveh upravnih odločb na istem naslovu, kot je bil označen v tožbi. Zlasti to velja za odločbo z dne 17.4.1997, ki sta jo tožnika z naknadno pridobljeno vročilnico vred uveljavljala v obnovitvenem postopku. V njem sta bila neuspešna prav iz razloga, ker sta se na to odločbo že sklicevala v pritožbi proti sklepu o zavrženju tožbe. V sedanjem revizijskem preizkusu izpodbijane pritožbene odločbe se je izkazalo, da je med drugim izostala prav presoja glede vročitve te upravne odločbe.

Revizijsko sodišče je iz navedenih razlogov reviziji tožnikov na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP/77 v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP/77 ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.