Jedro

Zgolj z navedbo tožeče stranke, da je tudi sama uvrščena v zadevno turistično območje, le-ta še ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, s katero nasprotuje uvrstitvi neke druge občine v to isto območje, saj njene navedbe o zmanjšanju sredstev iz naslova delitve koncesijske dajatve (čemur je oblikovanje zaokroženih turističnih območij sicer namenjeno), ne predstavljajo pravnega interesa ali pravne koristi, temveč kvečjemu dejanski interes.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je v obnovljenem postopku z izpodbijano odločbo pod točko 1. izreka ugodila vlogi Občine A. za vključitev v zaokroženo turistično območje z Mestno občino B., pod točko 2. izreka pa odločila, da zaokroženo turistično območje sestavljajo: Mestna občina B., Občina C., Občina D., Občina E., Občina F., Občina G, Občina H., Občina I., Občina J., Občina A., Občina K., Občina L. in Občina M.. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da se je na objavljeni Javni poziv lokalnim skupnostim za predložitev vlog za vključitev v zaokrožena turistična območja (Ur.l. RS, št. 113-114/2003) odzvala tudi Občina A., vendar je bilo tedaj z odločbo ... z dne 11.02.2004 pod točko 3. izreka odločeno, da se njena vloga zavrne, saj ni izpolnjevala nobenega kriterija iz 74. člena Zakona o igrah na srečo (Ur.l. RS, št. 134/03-UPB1 - ZIS) z zadostno intenzivnostjo. V zvezi s 3. točko izreka navedene odločbe z dne 11.02.2004 je Občina A. podala predlog za obnovo postopka, s katerim je uveljavljala obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka je s sklepom št. ... z dne 29.07.2005 odločila, da se predlogu za obnovo postopka zoper 3. točko dokončne odločbe z dne 11.02.2004 ugodi in postopek obnovila v delu, ki se nanaša na odločitev glede vloge Občine A.. V obnovljenem postopku je ocenila, da v zadostni meri izpolnjuje 2., 3. in 4. kriterij iz 74. člena ZIS za vključitev v zaokroženo turistično območje z Mestno občino B. in je odločila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v tožbi uvodoma pojasnjuje svoj pravni interes z navedbami, da je sama stranka postopka in da se z vključitvijo Občine A. v zaokroženo turistično območje zmanjšujejo prihodki ostalim občinam, ki sestavljajo zadevno zaokroženo turistično območje. Tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je Občina A. projekte in aktivnosti, ki naj bi povezovale z Mestno občino B., sama vodila, in jih zato po lastni krivdi ni navajala že v postopku do izdaje odločbe z dne 11.02.2004 o uvrstitvi v zaokroženo turistično območje z Mestno občino B.. Sicer pa so ugotovitve o izpolnjevanju kriterijev po določbi 74. člena ZIS zgolj pavšalne, neprepričljive in neobrazložene. O obnovi postopka pa je tožena stranka odločila, ne da bi o vloženem predlogu obvestila ostale stranke, sklepa o dovolitvi obnove pa tudi ni bilo moč preizkusiti. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zahtevo Občine A. zavrne.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno povzema ugotovitve in zaključke, ki jih je navedla že v obrazložitvi izpodbijane odločbe in s katerimi je utemeljila svojo odločitev v zadevi. Vse tožbene navedbe prereka in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa v skladu z določbo 3. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97, 70/00 - ZUS) prijavil svojo udeležbo v tem upravnem sporu, odgovora na tožbo pa ni podal. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 01.01.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 - ZUS), razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1. Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi je tožena stranka v obnovljenem postopku ponovno ocenila vlogo Občine A. za vključitev v zaokroženo turistično območje z Mestno občino B., in sicer glede izpolnjevanja kriterijev, določenih v 2. odstavku 74. člena ZIS, ki določa, da zaokroženo turistično območje na podlagi sklepa vlade o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici, določi z odločbo minister, pristojen za turizem. Tožena stranka je ugotovila, da Občina A. izpolnjuje tri navedene kriterije, zato je njeni vlogi ugodila in jo vključila v zaokroženo turistično območje, ki jo poleg Mestne občine B., sestavljajo še občine, med katerimi je tudi tožeča stranka.

Za odločanje v upravnem sporu mora tožeča stranka ves čas postopka izkazovati pravni interes. Po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS je namreč, kolikor zakon ne določa drugače, upravni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v predpisanem roku. Sodišče mora na obstoj pravnega interesa paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (2. odstavek 34. člena ZUS).

Po presoji sodišča zgolj z navedbo tožeče stranke, da je tudi sama uvrščena v zadevno turistično območje, le-ta še ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, s katero nasprotuje uvrstitvi neke druge občine v to isto območje. Tožeča stranka namreč z ničemer ne more izboljšati svojega pravnega položaja s tožbo v upravnem sporu in tudi ne izkazuje, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih. Sama je v zaokroženo turistično območje že vključena, njene navedbe o zmanjšanju sredstev iz naslova delitve koncesijske dajatve (čemur je oblikovanje zaokroženih turističnih območij sicer namenjeno), pa po mnenju sodišča ne predstavljajo pravnega interesa ali pravne koristi, temveč kvečjemu dejanski interes. Dejanskega interesa pa v upravnem sporu samostojno ni mogoče uveljavljati. Poleg tega vključitev občine v zaokroženo turistično območje sama po sebi še ne spremeni deleža tožeče stranke oziroma ne pomeni nujno zmanjšanja sredstev za tožečo stranko, saj se v skladu s 4. odstavkom 74. člena ZIS lokalne skupnosti, ki so uvrščene v posamezno zaokroženo turistično območje, o višini deležev koncesijske dajatve, ki jih prejme posamezna lokalna skupnost, dogovorijo s posebno pogodbo.

Ob navedenem sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izpodbijana odločba neposredno posegala v njene pravice ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist, zato je tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.