Jedro

Ker je po splošnih pravilih obligacijskega prava najemna pogodba konsenzualna, je za veljaven nastanek pogodbenega razmerja zadoščalo soglasje volje pogodbenih strank o predmetu najema in o plačilu za uporabo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožnici 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.8.2013 dalje in ji povrniti 72,00 EUR pravdnih stroškov.

Toženec se je pravočasno pritožil. Sklicuje se na vse pritožbene razloge. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava ter nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Ponavlja, da niti s tožnico niti z njenim pravnim prednikom ni sklenil pogodbe o uporabi garaž. Ker ni pravne podlage, toženec ni dolžan ničesar plačati. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodba v sporu majhne vrednosti se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in (ali) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotno in (ali) nepopolno ugotovljeno dejansko stanje torej v teh sporih ni dopusten pritožbeni razlog. Sodišče druge stopnje je zato pri odločanju o pritožbi vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

Med nosilnimi dejanskimi razlogi izpodbijane sodbe je tudi ugotovitev, da sta se zdaj pokojni I. B. in toženec ustno dogovorila o uporabi spornih garaž. Te ugotovitve toženec po navedenem s pritožbo ne more uspešno izpodbiti. Ob tem je materialnopravno zgrešeno pritožbeno stališče, da bi morala biti pogodba o uporabi sklenjena v pisni obliki. Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po prvem odstavku 51. člena Obligacijskega zakonika (OZ) za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Pisna oblika je kot pogoj za veljavnost pogodbe v 52. členu OZ predpisana le za pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ali ustanovitvi druge stvarne pravice na nepremičnini. Ker je po splošnih pravilih obligacijskega prava najemna pogodba konsenzualna, je za veljaven nastanek pogodbenega razmerja zadoščalo soglasje volje pogodbenih strank o predmetu najema in o plačilu za uporabo. S smrtjo I. B. je v pogodbeno razmerje po samem zakonu vstopila tožnica kot njegova pravna naslednica. Ker ji toženec za uporabo garaž v letu 2013 ni še ničesar plačal, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo pravilno naložilo, naj izpolni svojo pogodbeno obveznost. Po navedenem je neutemeljena pritožbena trditev, da tožničina terjatev nima pravne podlage. Tožnica za tožbo tudi ni potrebovala izvršilnega naslova, kot zmotno meni pritožba. Pač pa bo s potekom izpolnitvenega roka ta sodba postala izvršilni naslov, na podlagi katerega bo tožnica, če toženec ne bo prostovoljno poravnal svoje obveznosti, zoper njega predlagala izvršbo.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo. Pri obravnavanju in odločanju ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, drugih kršitev te vrste pa toženec ne uveljavlja. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona potrdilo prvo sodbo.