Up-269/97

24. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B.-C. in D. D., odvetnika v Z. na seji senata dne 24. novembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-46/97 z dne 24.10.1996 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp-2188/94 z dne 29.11.1996 in sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd-148/94 z dne 29.9.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je utrpel nesrečo pri delu in je pred sodiščem zahteval plačilo odškodnine. Uveljavljal je skupaj 12 000 000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopno sodišče mu je prisodilo 10 000 000 SIT (ki pa se zmanjša za 10-odstotno sokrivdo), drugostopno sodišče pa je delno znižalo odškodnino za telesne bolečine in prisodilo pritožniku 9 000 000 SIT nepremoženjske škode (ob 20-odstotni sokrivdi). Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožnik meni, da bi mu morala biti glede na izkazane posledice prisojena celotna zahtevana odškodnina. Pri tem se sklicuje na dve zadevi, kjer je bila tožnikom prisojena bistveno višja odškodnina, nobena pa ni bila predmet revizijskega postopka (v enem od teh primerov je Ustavno sodišče že odločilo s sklepom št. Up-18/96 z dne 7.3.1997).

Na podlagi ustavne pritožbe lahko Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

Določitev pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda "pravična denarna odškodnina", vsebovanega v prvem odstavku 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št.29/78, 39/85, 45/89 in 57/89 - ZOR), in torej uporabo materialnega prava. Pritožnik z navajanjem, da mu je sodišče prisodilo prenizko odškodnino in jo nato še neutemeljeno znižalo, oporeka pravilnosti

materialnopravne presoje sodišča glede odmere pravične odškodnine. Vendar Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ni pristojno presojati, ali je bilo v izpodbijanih sodnih odločbah dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno samo po sebi. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ob tako omejeni pristojnosti Ustavnega sodišča pri odločanju o ustavni pritožbi bi se z vidika pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, utegnile kot relevantne izkazati zgolj pritožnikove navedbe o primerjavi višine prisojene odškodnine v drugih primerih. Za kršitev omenjene pravice bi namreč šlo v primeru, če bi Vrhovno sodišče samovoljno odločilo drugače, kot sicer praviloma odloča v istovrstnih primerih. Tega pa pritožnik ne izkaže. Navaja sicer dve drugi sodbi v odškodninskih zadevah, vendar ti nista primerljivi že iz razloga, ker ju ni izdalo Vrhovno sodišče, pač pa sodišči prve in druge stopnje in še ni mogoče sklepati, ali bi tudi po preizkusu pred Vrhovnim sodiščem ti sodbi ostali enaki.

2.Tako je Ustavno sodišče odločilo z že navedenim sklepom št.

3.Up-18/96 in v drugih podobnih zadevah (na primer sklep št. Up- 342/96 z dne 8.6.1998, OdlUS VII, 248 in sklep št. Up-340/97 z dne 5.11.1998). V zvezi z očitkom, da je tako njegovo stališče "zmotno in skrajno formalistično", pa Ustavno sodišče še dodaja. Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95 in 38/99 - ZS). Pri dosojanju pravičnih odškodnin pomeni enotna sodna praksa tudi to, da odškodnine v podobnih primerih ne odstopajo bistveno od že prisojenih. Vrhovno sodišče pa prisojeno odškodnino v konkretnem primeru lahko primerja z drugimi le, kolikor so bili tudi primerljivi primeri predmet revizije.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude