Jedro

Posebni pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti so predpisani zaradi javnega interesa. Oblike dela detektivov so v 3. členu ZDD-1 izrecno določene tako, da tožnik ne more biti hkrati upokojenec in opravljati detektivsko dejavnost kot svoboden poklic, saj zakon, ob upoštevanju načela sorazmernosti in javne koristi, tega ne dovoljuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Na predlog Inšpektorata RS za notranje zadeve (v nadaljevanju IRSNZ) je Detektivska zbornica Republike Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) z izpodbijano odločbo tožniku odvzela detektivsko licenco in izkaznico št. 070, izdano leta 2008, zaradi neizpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti (1. točka izreka). Tožniku je iz razlogov 1. točke izpodbijane odločbe prepovedala ponovno pridobitev detektivske licence in izkaznice za dobo štirih let od pravnomočnosti izpodbijane odločbe (2. točka izreka). Naložila mu je, da mora v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe Zbornici vrniti detektivsko licenco in izkaznico ter odločila, da se ga izbriše iz evidence detektivov (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je IRSNZ, kot pristojni inšpekcijski organ za izvajanje nadzora nad določbami Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1), dne 12. 9. 2012 začel postopek inšpekcijskega nadzora nad tožnikom. V inšpekcijskem postopku je ugotovil, da tožnik kot detektiv krši določbo 3. člena ZDD-1, saj kot upokojenec opravlja detektivsko dejavnost na podlagi podjemnih pogodb, sklenjenih s strankami, namesto da bi opravljal detektivsko dejavnost kot svoboden poklic, oziroma kot pravna ali fizična oseba, ki ima kot poslovni subjekt v Poslovnem registru Republike Slovenije vpisano detektivsko dejavnost in v delovnem razmerju detektiva ter zavarovano odgovornost za škodo v skladu s 5. členom ZDD-1. Tožniku je zato IRSNZ dne 3. 10. 2012 izdal odločbo št. 061-137/2012/3 s katero je odredil, da je pri opravljanju detektivske dejavnosti dolžan spoštovati določbe ZDD-1 tako, da opravlja detektivsko dejavnost v statusni obliki iz 3. člena ZDD-1 in ne kot upokojenec. Iz Poslovnega registra Republike Slovenije izhaja, da je bil poslovni subjekt "detektiv A.A." iz tega registra izbrisan dne 1. 6. 2006, iz evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa izhaja, da je od 1. 2. 2006 dalje upokojen. Zoper odločbo IRSNZ z dne 3. 10. 2012 se je tožnik pritožil, drugostopni organ pa je pritožbo zavrnil z odločbo št. 061-137/2012/6 (143-09) z dne 21. 11. 2012. Po pravnomočnosti drugostopenjske odločbe je IRSNZ dne 17. 12. 2012 na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDD-1 podal predlog za odvzem licence tožniku za opravljanje detektivske dejavnosti, ker ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti iz 3. člena ZDD-1. 2. IRSNZ je dne 2. 1. 2012 zoper tožnika izdal tudi odločbo o prekršku, št. 221-742/2012-3, ker tožnik od 17. 11. 2008 do 28. 9. 2012 ni opravljal detektivske dejavnosti v statusni obliki iz 3. člena ZDD-1, s čemer je storil prekršek po 1. alineji prvega odstavka 50. člena ZDD-1. Zoper navedeno odločbo je tožnik pri Okrajnem sodišču v Kopru vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče je tožniku izrečeno globo omililo in spremenilo v opomin, sicer pa zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.

3. V nadaljevanju obrazložitve Zbornica navaja, da je po tem, ko je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Novi Gorici s sodbo, št. III U 182/2014-16 z dne 18. 5. 2015, njeno odločbo št. 7/01-14 z dne 25. 3. 2014, s katero je prvič odločila, da se tožniku odvzeme licenca, odpravilo, ponovno obravnavala predlog IRSNZ za odvzem licence tožniku. Po tem, ko je v ponovnem postopku zaslišal tožnika, je upravni odbor Zbornice v celoti preučil vsa dejstva, dokaze in okoliščine v zadevi ter ob upoštevanju stališča, da je detektiv dolžan spoštovati določbo 3. člena ZDD-1 in detektivsko dejavnost ustrezno registrirati kot svoboden poklic oziroma kot pravna ali fizična oseba, ki ima kot poslovni subjekt v Poslovnem registru Slovenije vpisano detektivsko dejavnost, v delovnem razmerju detektiva in zavarovano odgovornost za škodo v skladu s 5. členom ZDD-1 ter da mora v skladu z 10. členom ZDD-1 ves čas opravljanja detektivske dejavnosti izpolnjevati vse pogoje po ZDD-1, sprejel sklep o odvzemu certifikata o licenci in detektivski izkaznici, kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe. Prepoved ponovne pridobitve licence za dobo štirih let temelji na drugem odstavku 17. člena ZDD-1, kar je Zbornica v obrazložitvi tudi utemeljila.

4. Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo, navedeno v uvodu te sodbe, pritožbo tožnika zoper odločitev Zbornice kot neutemeljeno zavrnilo.

5. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje glede odgovornosti tožnika za očitani prekršek. Vztraja, da je, kot je že povedal v svojem zagovoru z dne 26. 8. 2015, prekršek storil iz malomarnosti in ne z naklepom. Tožniku ni mogoče očitati, da je ravnal naklepno, saj je ves čas deloval v dobri veri in poskušal svoj status urediti zakonito, a je pri tem trčil v neusklajeno zakonodajo, saj ZDD-1 in zakonodaja, ki ureja delo po upokojitvi, to je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) ter Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), niso usklajeni. Neskladje je v tem, da ZDD-1 zaradi obveznosti, ki jo nalaga v 2. in 3. členu, ne dopušča opravljanja detektivskega poklica po upokojitvi v nobeni obliki, niti v zakonsko predvidenih oblikah dela upokojencev, kot to dopuščata druga dva navedena zakona. Tožnik je bil zato glede zakonitosti opravljanja detektivske dejavnosti v očitni zmoti, obveznost vpisa dejavnosti v poslovni register pa avtomatično pomeni izgubo ali zmanjšanje pravice do pokojnine. Ves čas je bil prepričan, da kot upokojenec za občasno delo ne potrebuje vpisa v poslovni register, saj bi s tem izgubil status upokojenca, zaradi česar se v register tudi ni vpisal in je opravljal le posamezne detektivske storitve.

6. Pri določitvi sankcije odvzema licence tožena stranka ni upoštevala olajševalnih okoliščin. Okrajno sodišče v Kopru je v postopku odločanja o tožnikovi zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo IRSNZ presodilo, da je bila opustitev tožnika opravičena in da zaradi nje ni nastala nobena škoda. Nadalje navaja, da je Zbornica svoje člane obvestila, da je pripravila predlog sprememb ZPIZ-2 glede ureditve statusa za upokojence, ki želijo nadaljevati s svojim delom. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Kopru tožniku izreklo sodni opomin namesto globe, ki je sicer strožja sankcija za prekršek, je očitno presodilo, da je bila kršitev storjena v okoliščinah, ki so olajševalne, Zbornica pa je tožniku kljub temu izrekla najstrožjo kazen. Tožnik toženi stranki očita, da je kršila pravila postopka s tem, ko se ni opredelila do njegovih očitkov glede kršitev 14., 49. in 50. člena Ustave RS ter tudi ne do njegovega zatrjevanja, da ne opravlja dejavnosti, ampak zgolj posamezne storitve. Vztraja pri trditvi, da je določba 3. člena ZDD-1 neustavna, saj mu je bila z izpodbijano odločbo licenca odvzeta zato, ker ni bil vpisan v poslovni register, posledično pa mu je bila z izpodbijano odločbo licenca odvzeta trajno.

7. Ugovarja pa tudi, da je izrečena kazen prestroga in nesorazmerna glede na stopnjo njegove odgovornosti, saj upravni organ ni upošteval niti ene od številnih olajševalnih okoliščin, ki jih je navajal in dokazal. Tožnik je bil prvič v inšpekcijskem postopku, vse storitve, ki jih je opravljal v kritičnem času, pa so bile opravljene v skladu z določbami in predvsem omejitvami ZDD-1. Tožena stranka sicer omenja pogojni in začasni odvzem, vendar, kot navaja, je zakon v tem delu pomanjkljiv in je zato določila najstrožjo kazen, drugostopni organ pa se do navedb tožnika v pritožbi ni opredelil. Glede ponovne pridobitve licence se je tožena stranka poslužila najstrožjega ukrepa, četudi so v konkretnem primeru podane olajševalne okoliščine. Tožena stranka je zato postopek vodila pristransko. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbenih zahtevah in prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

12. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost uvodoma navedene odločbe, s katero je Zbornica tožniku odvzela detektivsko licenco in izkaznico ter izrekla prepoved ponovne pridobitve detektivske licence in izkaznice za dobo štirih let od pravnomočnosti odločbe. Za tožnika je sporna ureditev dela detektivov iz 3. člena ZDD-1 ter dolžina izrečene prepovedi ponovne pridobitve detektivske licence in izkaznice.

13. Po določbah prvega in drugega odstavka 3. člena ZDD-1 lahko detektivsko dejavnost opravlja detektiv samostojno kot svoboden poklic. Detektivsko dejavnost pa lahko opravlja tudi pravna ali fizična oseba, ki ima kot poslovni subjekt v Poslovnem registru Slovenije vpisano detektivsko dejavnost in v delovnem razmerju detektiva ter zavarovano odgovornost za škodo. Po določbi četrtega odstavka 10. člena mora detektiv ves čas opravljanja detektivske dejavnosti izpolnjevati pogoje v skladu z določbami ZDD-1. Če detektiv ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, mora prenehati z opravljanjem dejavnosti in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico, česar pa, kot izhaja iz upravnega spisa, tožnik ni storil. 14. Ugovor tožnika, ki se nanaša na neusklajenost 3. člena ZDD-1 z ZPIZ-2 in ZUTD, ni utemeljen. Kakor izhaja iz poročila Državnega zbora RS št. 212-05/10-22 z dne 17. 2. 2011 k predlogu ZDD-1, je zakonodajalec namenoma določil detektivsko dejavnost kot dejavnost, ki se opravlja kot svoboden in samostojen poklic in ki ga lahko opravljajo fizične in pravne osebe v vseh oblikah gospodarskih družb, pri tem pa sta obvezna pogoja, da ima družba zaposlenega detektiva z veljavno licenco in da ima sklenjeno zavarovanje zaradi odgovornosti za škodo. Zakon natančno opredeljuje pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti in razloge za prenehanje veljavnosti, oziroma odvzem detektivske licence. Pri tem se poudarja načelo zakonitosti. Vezanost na zakon pri opravljanju detektivske dejavnosti je brezpogojna, saj se s tem zagotavlja svoboda gibanja, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. Pri detektivih velja načelo, da je pri opravljanju dejavnosti izrecno prepovedano vse, kar ni dovoljeno in ne obratno. Pri odločitvi za predmetno zakonsko ureditev je bilo upoštevano načelo sorazmernosti in varstva človekovih pravic obravnavanih oseb, ki so obravnavane z detektivsko dejavnostjo in njihovih podatkov. Načelo sorazmernosti pomeni varovalko pri odločanju, v okviru katerega se primernost, oziroma intenzivnost upravičenja določa v povezavi s ciljem, ki takšno upravičenje zasleduje, skladno z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-290/96. Načelo sorazmernosti je v ZDD-1 upoštevano predvsem pri opredelitvi posebnih pogojev in upravičenj za opravljanje detektivske dejavnosti. Zakonitost teh posebnih pogojev pa, tudi po mnenju sodišča, pomeni dopusten poseg v zatrjevane ustavne pravice. Po mnenju sodišča ima namreč država pravico v zakon vnesi ustrezen regulatorni mehanizem zaradi varstva javnega interesa.

15. Tožnik se tudi po mnenju sodišča neutemeljeno sklicuje na neustavnost odvzema licence in izkaznice, ker kot upokojeni detektiv občasno opravlja detektivske storitve kot svoboden poklic in s tem na kršitev 49. člena Ustave RS. Kakor je bilo že navedeno, so omejevalni ukrepi pri svobodi izbire poklica in zaposlitve, ki posegajo v ustavne pravice in svoboščine, lahko določeni z zakonom, ki mora postaviti temeljne okvire omejitev. V konkretnem primeru so posebni pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti predpisani zaradi javnega interesa. Oblike dela detektivov so v 3. členu ZDD-1 izrecno določene tako, kot je bilo že navedeno v obrazložitvi te sodbe, kar pomeni, da tožnik ne more biti hkrati upokojenec in opravljati detektivsko dejavnost kot svoboden poklic, saj zakon, ob upoštevanju že navedenega načela sorazmernosti in javne koristi, tega ne dovoljuje. Kot upokojencu pa mu je tudi zagotovljena socialna varnost v skladu z zakonom (ZPIZ-2). ZDD-1 določa tudi obvezno združevanje detektivov, ki imajo veljavno licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, v detektivsko zbornico, ki ji daje posebna javna pooblastila (7. člen ZDD-1).

16. Ugovor tožnika, ki se nanaša na prepoved ponovne pridobitve licence na podlagi drugega odstavka 17. člena ZDD-1, ni utemeljen. Sodišče se pri tem sklicuje na razloge, ki jih je pri svojem odločanju upošteval organ prve stopnje in je pri ocenjevanju razlogov, ki so strokovne narave, zadržano. Dodatno navaja, da je v zadevi ključnega pomena, da je dejavnost, ki jo ureja ZDD-1, dejavnost, s katero se lahko posega v ustavne pravice in svoboščine državljanov. Po mnenju sodišča je zato izrečeni ukrep, glede na to, da je tožnik opravljal dejavnost po podjemni pogodbi, ne da bi bil zavarovan in ne da bi imel zato potrebno dovoljenje in glede na opustitev dolžnosti iz četrtega odstavka 10. člena ZDD-1, primeren in utemeljen ter v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložen. Ostali tožbeni ugovori, ki jih v tožbi navaja tožeča stranka, pa na odločitev o stvari ne morejo vplivati.

17. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in utemeljena na zakonu.

K točki II. izreka:

18. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožniku ni prisodilo stroškov upravnega spora, saj v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.