Jedro

Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v zadevi. Če ta ni izpolnjena, je potrebno tožbo zavreči, saj meritorno sojenje ni dopustno. Glede na 1. odstavek 171. člena ZPIZ-2 lahko namreč zavarovanec sodno varstvo pravic uveljavlja v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica do sodnega varstva. Tožnica je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (čl. 274/1).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 17. 6. 2014, ker je ugotovilo, da je bila vložena prepozno.

Zoper navedeni sklep je tožnica vložila pravočasno laično pritožbo. Soglaša z zaključkom sodišča, da je tožbo vložila prepozno, ker naj bi imela težke privatne probleme. Smiselno predlaga, da sodišče zadevo obravnava vsebinsko, saj nima od ničesar živeti.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sklep je utemeljen s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati le še naslednje.

Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v zadevi. Če ta ni izpolnjena, je potrebno tožbo zavreči, saj meritorno sojenje ni dopustno. Glede na 1. odstavek 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-2) lahko namreč zavarovanec sodno varstvo pravic uveljavlja v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica do sodnega varstva.

Prav takšno dejansko procesno stanje je ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, podano tudi v predmetni zadevi. Nobenega dvoma namreč ni, da je bil tožnici drugostopenjski posamični upravni akt v zvezi s prvostopenjskim o zavrnitvi pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine, vročen 23. 6. 2014. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel 23. 7. 2014. Ker je bila tožba priporočeno na pošto oddana šele 24. 7. 2014, torej dan po poteku 30 dnevnega roka, jo je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 274. člena ZPP, zakonito zavrglo.

Pritožbene navedbe pravno niso odločilne. Tožnica celo sama priznava, da je rok za vložitev tožbe zamudila. Ker zaradi prepozno vložene tožbe vsebinsko sojenje ni dopustno, je pravno irelevantno posplošeno zatrjevanje, da naj bi do zamude prišlo zaradi težkih privatnih problemov. Enako velja za zatrjevane težke socialno ekonomske razmere, saj ne morejo pogojevati drugačne odločitve od izpodbijane.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo ob uporabi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.