Jedro

Utrjeno stališče sodne prakse je, da ima disciplinski postopek naravo kaznovalnega postopka in ga je zato potrebno voditi po vnaprej določenih pravilih. Prvo sodišče je pravilno zaključilo, da tožena stranka disciplinskega postopka ni izvedla v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) ter osnovnimi oz. temeljnimi načeli ZKP. V izpodbijani sodbi je prvo sodišče pravilno upoštevalo tožnikovo pravico do materialne obrambe iz 5. člena ZKP ter 6. in 9. člen Pravilnika, ki urejata način vročanja vabil ter vsebino zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Slednja mora med drugim vsebovati tudi kratek in jedrnat opis dejanja, ki predstavlja kršitev.

Pravilen je tudi zaključek prvega sodišča, da je bil postopek vročanja pisanja tožniku z dne 9. 9. 2021 nepravilen, saj je bila vročitev opravljena po določbah napačnega zakona. Ker se skladno s Pravilnikom v disciplinskem postopku uporabljajo temeljna načela ZKP, bi se morale njegove določbe uporabljati tudi pri postopku vročanja. Pisanje bi moralo biti tožniku vročeno po 118. členu ZKP, če pa je tožena stranka mnenja, da se za vročanje uporabi druga določba ali celo drug zakon, bi morala to ustrezno obrazložiti. Pavšalni in nekonkretizirani so tako pritožbeni očitki, da postopek vročanja ni bil nezakonit, ampak izvršen na podlagi prvega odstavka 117. člena ZKP. Tožena stranka namreč ne pojasni, zakaj je uporabila navedeno zakonsko določilo in zakaj naj bi bilo vročanje na tak način pravilno.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Kot že pojasnjeno je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je bil disciplinski postopek izveden nezakonito, zaslišanje predlaganih prič pa se je tako pokazalo za nepotrebno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovemu zahtevku tako, da je razveljavilo sklep Disciplinske komisije Lovske družine A. z dne 11. 10. 2021, št. 01/2021 (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.037,55 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi, tožbo tožnika zavrne in mu naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke ter stroškov prvostopenjskega postopka. Navaja, da je vabilo na sejo senata disciplinske komisije in predlog za uvedbo disciplinskega postopka vročala z detektivom, saj je zaradi nekaterih dejanj tožnika predvidevala, da poštne pošiljke ne bo sprejel. Postopek vročanja pisanja tožniku dne 9. 9. 2021 je bil izvršen na podlagi 117. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in tako ni bil nezakonit. Graja tudi odločitev prvega sodišča, da ni zaslišalo predlaganih prič, tj. starešine in lovcev, ki so bili prisotni v lovskem domu, ko so po koncu seje upravnega odbora Lovske družine A. našli snemalno napravo. Prav tako bi prvo sodišče moralo zaslišati detektiva B. B. kot izvedenca, ki je preiskal prisluškovalno napravo ter kot detektiva, ki je tožniku dne 9. 9. 2021 vročil pisanje z vabilom na sejo disciplinske komisije, razpisano za dne 24. 9. 2021. Dejstvo, da je tožnik vabilo prejel, dokazuje tudi njegova in pooblaščenčeva navzočnost na seji disciplinske komisije. Tožnik je na seji navajal dejstva, navedena v predlogu za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga je prejel dne 9. 9. 2021 v pisemski ovojnici skupaj z vabilom na sejo. O tem bi lahko izpovedala predlagana priča C. C., ki pa ga sodišče ni zaslišalo in svoje odločitve o tem niti ni obrazložilo.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in priglasil pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Utrjeno stališče sodne prakse je, da ima disciplinski postopek naravo kaznovalnega postopka in ga je zato potrebno voditi po vnaprej določenih pravilih.1 Tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča izhaja, da je _temeljno načelo disciplinskega postopka, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike._2 Prvo sodišče je pravilno zaključilo, da tožena stranka disciplinskega postopka ni izvedla v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) ter osnovnimi oz. temeljnimi načeli ZKP. V izpodbijani sodbi je prvo sodišče pravilno upoštevalo tožnikovo pravico do materialne obrambe iz 5. člena ZKP ter 6. in 9. člen Pravilnika, ki urejata način vročanja vabil ter vsebino zahteve za uvedbo disciplinskega postopka (v nadaljevanju: Zahteva).3 Slednja mora med drugim vsebovati tudi kratek in jedrnat opis dejanja, ki predstavlja kršitev.

6. Pritrditi gre ugotovitvi prvega sodišča, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku vročila Zahtevo in ga tako pred sejo disciplinske komisije ustrezno seznanila z očitano kršitvijo. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da ima glede na določbe Pravilnika v disciplinskem postopku Zahteva naravo obtožnega akta. Njen obstoj in vročitev kršitelju sta tako nujna za zakonit potek disciplinskega postopka in zagotovitev kršiteljeve tj. tožnikove pravice do obrambe. Pritožba sicer zmotno opozarja, da je v listinah spisa zavedena Zahteva z dne 2. 9. 2021. Ob pregledu listin v spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka med dokazi resda navajala tudi Zahtevo z dne 2. 9. 2021, vendar pa le-te v spis ni vložila. Na podlagi slednjega so utemeljeni dvomi prvega sodišča, ali je tožena stranka Zahtevo sploh pripravila. Pri tem gre pripomniti, da je tožnik tekom postopka zatrjeval, da mu Zahteva in vabilo na sejo disciplinske komisije nista bila vročena. Prvo sodišče je pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, da je na toženi stranki dokazno breme, da izkaže vročitev navedenih pisanj tožniku. Tožena stranka je v spis vložila vročilnico z dne 9. 9. 2021 (priloga B6), vendar pa iz nje ni razvidno, kaj oz. katero pisanje se je z njo vročalo tožniku. Na predmetni vročilnici so navedeni le identifikacijski podatki pravdnih strank, opombe vročitelja ter število prilog, kjer je dopisano „1“. Tako izpolnjena vročilnica tudi po oceni pritožbenega sodišča ne dokazuje, da je tožena stranka tožniku vročala Zahtevo. Ker tožena stranka ni zmogla zahtevanega dokaznega bremena, je prvo sodišče pravilno ocenilo, da tožniku Zahteve ni vročila, posledično pa tožniku kot kršitelju v disciplinskem postopku ni omogočila pravice do obrambe.

7. Pravilen je tudi zaključek prvega sodišča, da je bil postopek vročanja pisanja tožniku z dne 9. 9. 2021 nepravilen, saj je bila vročitev opravljena po določbah napačnega zakona. Ker se skladno s Pravilnikom v disciplinskem postopku uporabljajo temeljna načela ZKP, bi se morale njegove določbe uporabljati tudi pri postopku vročanja. Pisanje bi moralo biti tožniku vročeno po 118. členu ZKP, če pa je tožena stranka mnenja, da se za vročanje uporabi druga določba ali celo drug zakon, bi morala to ustrezno obrazložiti. Pavšalni in nekonkretizirani so tako pritožbeni očitki, da postopek vročanja ni bil nezakonit, ampak izvršen na podlagi prvega odstavka 117. člena ZKP. Tožena stranka namreč ne pojasni, zakaj je uporabila navedeno zakonsko določilo in zakaj naj bi bilo vročanje na tak način pravilno.

8. Navsezadnje pa so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Kot že pojasnjeno je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je bil disciplinski postopek izveden nezakonito, zaslišanje predlaganih prič pa se je tako pokazalo za nepotrebno. Iz odgovora na tožbo namreč izhaja, da je tožena stranka zaslišanje prič predlagala v dokaz navedb, povezanih z vsebinsko pravilnostjo sklepa, kar pa v tem postopku ni bilo bistveno. Prvo sodišče je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri vodenju disciplinskega postopka storila procesne napake. V posledici navedenega je sklep tožene stranke pravilno razveljavilo iz razloga nezakonito izvedenega disciplinskega postopka, neodvisno od same vsebine sklepa. Odločitev prvega sodišča, da ne bo izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, je zato pravilna in v tč. 3 obrazložitve sodbe tudi ustrezno obrazložena, bistvena kršitev postopka pa ni podana. Pritožbene navedbe, da bi o dogajanju na seji disciplinske komisije izpovedoval C. C., predstavljajo pritožbene novote, ki so neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka je v postopku pred prvim sodiščem res predlagala zaslišanje navedene priče, vendar iz njene trditvene podlage ni izhajalo, da bi izpovedovala o dogajanju na seji.

9. Pritožbeno sodišče šteje kot pravilno odločitev prvega sodišča, da v postopku odločanja o tožnikovi izključitvi iz društva niso bila spoštovana minimalna procesna jamstva, kot tudi ne avtonomna pravna pravila tožene stranke, posledično pa je bil disciplinski postopek izveden nezakonito in je bilo iz tega razloga potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi in sklep Disciplinske komisije Lovske družine A. z dne 11. 10. 2021 razveljaviti. Ker je izpodbijana sodba že iz navedenih razlogov pravilna, se prvemu sodišču do okoliščin nadaljnjega vodenja postopka ter vsebine sklepa (nepravilna sestava senata disciplinske komisije, nekonkretiziran opis tožnikovega prekrška, oblika odločitve) ne bi bilo treba opredeljevati.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo prvega sodišča (353. ZPP).

11. Tožena stranka ni uspela s pritožbo, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi. Zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Glej sodbo VSL, opr. št. I Cp 2223/2017 z dne 21. 3. 2018 2 Glej sklep VSRS, opr. št. II Ips 119/2014 z dne 4. 12. 2014 3 Tožena stranka govori o predlogu za uvedbo postopka, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da je samo poimenovanje vloge nebistveno