Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ob prej pojasnjeni diametralno nasprotni trditveni podlagi strank glede dogodka z dne 14. 9. 2025 večino dokazov tožencev prezrlo in ni presodilo, ali in kateri njuni dokazni predlogi se nanašajo na pravno pomembna dejstva in teh dokazov ni izvedlo, prav tako pa jih ni niti obrazloženo zavrnilo, je kršilo njuno pravico do sodelovanja v postopku in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo z dne 27. 2. 2026 (I. točka izreka) in zavrglo pritožbo tožene stranke zoper začasno odredbo z dne 27. 2. 2026 (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožujeta toženca iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 15. členom ZIZ2. Navajata, da se sklepa ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje ni konkretno opredelilo do vseh njunih ugovornih navedb, zlasti glede dosedanje uporabe sporne poti, okoliščin incidenta z dne 14. 9. 2025 ter postopka za določitev nujne poti. Sodišču očitata tudi kršitev pravil dokaznega postopka in navajata, da sta v potrditev svojih navedb predlagala svoje zaslišanje, zaslišanje prič A. A. in B. B., ki sta videla dogajanje, vpogled v spis II N 9/2026, ogled na kraju samem in vpogled v izjavo toženca z dne 27. 10. 2025. Sodišče teh dokazov ni izvedlo in njihove zavrnitve ni pojasnilo, prav tako ni ustrezno dokazno ocenilo zapisnika o hišni preiskavi, v kateri pri tožencu niso našli nobene pištole. Sodišče je navedbe tožencev vnaprej ocenilo kot neverodostojne in brez izvedbe predlaganih dokazov nekritično sledilo navedbam tožnika ter policijskim zapisnikom njegovih izjav. Zavrnitev dokaznih predlogov mora biti glede na sodno prakso izrecno in prepričljivo obrazložena, tudi v postopkih zavarovanja pa kljub nižjemu dokaznemu standardu verjetnosti velja prepoved pavšalne zavrnitve dokazov in vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče se glede verjetnega izkaza terjatve opira na sodbo P 1/2020, ki je sicer zavrnila ugotovitev služnosti na podlagi priposestvovanja, ni pa ugotovila protipravnosti vsakršne hoje po sporni parceli. Toženca sta trdila in dokazovala, da pot na parceli obstaja in se uporablja že več kot 30 oziroma 50 let, česar tožnik substancirano niti ne prereka. Gre za zatečeno uporabo, ki do vložitve tožbe ni bila prerekana, v teku je postopek določitve nujne poti. Dolgotrajna, mirna, jasno vidna in zatečena uporaba poti je v sodni praksi pravno relevantna pri presoji nujnosti in sorazmernosti začasne odredbe, saj ne predstavlja protipravnega vznemirjanja lastninske pravice. Izkazana ni niti grozeča sila. Sodišče je incident 14. 9. 2025 interpretiralo izključno na podlagi tožnikovih trditev, čeprav sta toženca podrobno opisala nasprotno dejansko stanje. En sam sporen incident, pri katerem so si navedbe strank diametralno nasprotne, ne zadošča za zaključek o konkretni in neposredni nevarnosti, ki bi upravičevala izdajo regulacijske začasne odredbe, ki pomeni popolno prepoved uporabe edinega logičnega dostopa do nepremičnin tožencev in s tem nesorazmerno poseganje v njune pravice. Pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe je treba razlagati restriktivno, dejansko stanje v naravi in potek postopka določitve nujne poti pa bistveno zmanjšujeta verjetnost, da bi morebitna nadaljnja uporaba poti pomenila težko nadomestljivo škodo. Predlagata spremembo sklepa tako, da se ugovoru zoper začasno odredbo ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglašata tudi pritožbene stroške.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Tožnik je vložil negatorno tožbo, s katero od tožencev zahteva prenehanje protipravnega prehajanja čez njegovo nepremičnino ID znak: parcela X 1223/1. Hkrati je vložil tudi predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, s katero naj se tožencema pod grožnjo denarne kazni naloži prenehanje hoje in vožnje po sporni nepremičnini.

6.Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe s sklepom z dne 19. 11. 2025 najprej zavrnilo, po tožnikovi pritožbi pa je Višje sodišče v Ljubljani sklep sodišča prve stopnje s sklepom II Cp 64/2026 z dne 4. 2. 2026 razveljavilo. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje 27. 2. 2026 izdalo začasno odredbo, s katero je tožencema odredilo prenehanje hoje in vožnje po sporni parceli in jima za primer kršitve prepovedi izreklo denarno kazen v višini 250 EUR, odločitev o stroških predloga za izdajo začasne odredbe pa je pridržalo za končno odločitev. Štelo je, da je tožnik uspel z verjetnostjo izkazati pogoje za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjeten izkaz obstoja terjatve), 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (potrebnost izdaje začasne odredbe zaradi preprečitve uporabe sile) ter 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku), izkazal pa je tudi pogoj reverzibilnosti, ki ga je pri regulacijskih začasnih odredbah z odločbo Up 275/97 z dne 16. 7. 1998 vpeljalo Ustavno sodišče RS.

7.Toženca sta zoper začasno odredbo vložila ugovor, v katerem sta izpodbijala predpostavki verjetnega izkaza obstoja terjatve in potrebnosti izdaje začasne odredbe zaradi preprečitve uporabe sile. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da obstoja navedenih predpostavk nista uspela izpodbiti.

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede verjetnega izkaza obstoja terjatve. Nesporno je namreč, da je prvi toženec zoper tožnika že vložil tožbo na ugotovitev služnosti na podlagi priposestvovanja na sporni tožnikovi parceli in da je bil njegov zahtevek v tem delu s sodbo in sklepom P 1/2020 z dne 13. 10. 2023 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 508/2024 z dne 26. 5. 2025 pravnomočno zavrnjen. Pravnomočno je torej ugotovljeno, da služnosti poti čez sporno parcelo toženca nista priposestvovala, prav tako v njuno korist na sporni parceli (še) ni vknjižena niti nujna pot (v zvezi z določitvijo katere je bil postopek II N 9/2026 začet šele v začetku leta 2026). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovorno vztrajanje tožencev pri upravičenosti do uporabe poti po sporni nepremičnini, ki ga temeljita na navedbah, da je pot dobro vidna navzven in asfaltirana ter da jo toženca za potrebe dostopa do svojih nepremičnin dejansko uporabljata že več kot 30 oziroma 50 let. Te navedbe je v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče argumentirano ocenilo za nerelevantne in neutemeljene, zato ni mogoče slediti pritožbeni graji, da se do njih ni zadostno opredelilo. Ker toženca kljub odsotnosti pravnega upravičenja do prehajanja preko sporne parcele in kljub tožnikovemu nasprotovanju pot še vedno uporabljata, kar tudi sama izrecno priznavata, je pravilna odločitev, da gre za (vsaj verjetno) samovoljno in protipravno vznemirjanje tožnikove lastninske pravice, ki izkazuje tudi verjetnost njegove terjatve na prenehanje takega vznemirjanja.

9.Utemeljeno pa pritožba izpodbija zaključke sodišča prve stopnje glede potrebnosti izdaje začasne odredbe zaradi preprečitve uporabe sile. Grozečo silo je sodišče presojalo v zvezi z dogodkom z dne 14. 9. 2025, ko sta toženca nesporno dvakrat prečkala tožnikovo nepremičnino. Tožnik trdi, da sta prehod želela izsiliti z nasiljem, odrivanjem, vpitjem in grožnjami, da bo prvi toženec tožnika ustrelil, zaradi česar je posredovala tudi policija. Toženca nasprotno trdita, da so bili tožnik in njegovi družinski člani tisti, ki so jima nasilno in agresivno želeli preprečiti prehod, ju zmerjali in jima grozili (tudi s kleščami papagajkami), zaradi tožnikove lažne prijave pa je bila pri prvem tožencu izvedena hišna preiskava, pri kateri policija ni našla nobenega orožja.

10.Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da toženca s prehajanjem sporne nepremičnine ne spoštujeta pravnomočne sodne odločbe, večjo težo in verodostojnost poklonilo navedbam tožnika in z njegove strani predloženim dokazom (policijskim zapisnikom o prejemu ustne ovadbe in o zaslišanju tožnikove žene in hčere). Od s strani tožencev predlaganih dokazov se je opredelilo le do zapisnika o opravljeni hišni preiskavi, medtem ko je njune ostale dokaze (zaslišanje tožencev, zaslišanje prič B. B. in A. A., ki naj bi dogajanje videla, policijski zapisnik toženčeve izjave z dne 27. 10. 2025, ogled na kraju samem, pribava spisa II N 9/2026) popolnoma prezrlo. Navedenih dokazov ni ne izvedlo ne izrecno zavrnilo, prav tako za morebitno zavrnitev ni podalo popolnoma nobenih razlogov, kot pravilno opozarja pritožba.

11.V postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo je sicer dokazni standard nižji in zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Poudarjeno je tudi načelo hitrosti, zaradi katerega je dokazni postopek krajši in omejen na dokaze, katerih izvedba je hitrejša, pri čemer s procesnega vidika ne more biti problematično, če sodišče ponujene dokazne podlage ne izčrpa v celoti.3 Vendar pa je v fazi postopka, ko je začasna odredba na podlagi enostranskih trditev tožnika že izdana in je vsaj provizorično že poskrbljeno za varstvo njegovih pravic, treba navedena načela v ugovornem postopku uravnotežiti tudi z načelom kontradiktornosti, s katerim se zagotovi, da je slišana tudi nasprotna stranka. V tem okviru je sodišče dolžno izvesti dokaze za ugotovitev pravno relevantnih dejstev (213. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), o neizvedbi ostalih dokazov pa mora sprejeti sklep in svojo odločitev ustrezno obrazložiti (prvi in drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ob prej pojasnjeni diametralno nasprotni trditveni podlagi strank glede dogodka z dne 14. 9. 2025 večino dokazov tožencev prezrlo in ni presodilo, ali in kateri njuni dokazni predlogi se nanašajo na pravno pomembna dejstva in teh dokazov ni izvedlo, prav tako pa jih ni niti obrazloženo zavrnilo, je kršilo njuno pravico do sodelovanja v postopku in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ugotovljena kršitev pa narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa.

12.Toženca sta skupaj z ugovorom zoper izdano začasno odredbo vložila tudi ločeno pritožbo zoper odločitev o stroških. Sodišče prve stopnje je pritožbo z izpodbijano II. točko izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno, toženca pa pravilnosti take odločitve z golo pritožbo brez konkretnih pritožbenih navedb nista uspela izpodbiti. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je glede na prvi odstavek 9. in prvi odstavek 53. člena v zvezi z 239. členom ZIZ primarno pravno sredstvo zoper začasno odredbo ugovor. Ločena pritožba je dopustna le, če je izpodbijana samo odločitev o stroških. Ker sta toženca izpodbijala celoten sklep o začasni odredbi, je tako njuno edino in enotno pravno sredstvo ugovor, v okviru katerega se presoja tudi pravilnost odločitve o stroških.

13.Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.V zvezi z razveljavitvijo odločitve o ugovoru pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo moralo ugotovljene nepravilnosti dokaznega postopka v zvezi s presojo pogoja grozeče sile iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ4 v ponovljenem postopku odpraviti sodišče prve stopnje. Prva presoja relevantnosti s strani tožencev predlaganih dokazov, njihova prva izvedba pred pritožbenim sodiščem in njihova ocena bi namreč lahko pomenila ugotavljanje obširnega dejstvenega substrata, glede katerega strankam ne bi bila več dana možnost pritožbenega izpodbijanja in bi bila pravica do dvostopenjskega sojenja bistveno okrnjena.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami.

3Prim. npr. VSL Sklep I Cp 2132/2020 z dne 11. 1. 2021, VSL Sklep II Cp 215/2022 z dne 11. 2. 2022, VSL Sklep I Cp 2118/2024 z dne 22. 1. 2025 in drugi.

4Pri čemer sodišče v sklepu z dne 27. 2. 2026, s katerim je začasno odredbo izdalo, le to presoja tudi pri pogoju iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.