Jedro

Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila" dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča, opr. št. II I 724/96 z dne 3.4.1996, v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 340. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da s sklepom pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodba sodišča prve stopnje nepravilna. V pregledu individualnih knjižb in stanj tekočih računov je na dan 29.2.1996 res pod kolono "vplačilo" vpisan znesek 253.753,30 SIT, toda v začetku vrste je za datumom v stolpcu z oznako "opis tr" navedena kratica "pre". To pa pomeni, da pri tem znesku ni šlo za vplačilo, ampak za preknjižbo tega dolgovanega zneska v sporne terjatve. Tožeča stranka je na ta način knjigovodsko zaprla ta tekoči račun in negativni saldo prenesla med sporne terjatve, ki gredo v izterjavo. Zato je tudi v "splošnih podatkih o koristniku" z dne 14.3.1996 navedeno stanje nedovoljene prekoračitve prav na dan 29.2.1996 v višini 253.753,30 SIT. Tožena stranka tako dne 29.2.1996 ni ničesar plačala. Da je temu res tako, je razvidno tudi iz primerjave z resničnim vplačilom zneska 400.000,00 SIT dne

14.7.1995 v "pregledu individualnih knjižb in stanj tekočih računov", ko je rubrika v stolpcu "opis tr" prazna, saj gre za dejansko vplačilo, kar je označeno na vrhu stolpca. O zatrjevanem plačilu bi morala toženka predložiti dokaz ali ga vsaj predlagati. Toda takega dokaza preprosto ni, ker ni ničesar plačala.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki v skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP, vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevala, da je terjani znesek 253.753,30 plačala 29.2.1996, in tudi predložila dva izpiska tekočega računa (priloga B1). Tem navedbam tožeča stranka ni oporekala niti se ni izrekla o izpiskih tekočega računa, predloženih s strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje pa je svojo ugotovitev, da je tožena stranka plačala dolgovani znesek v višini 253.753,30 SIT, oprlo tako na prilogo tožeče stranke A8 kot tudi na prilogo tožene stranke B1. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da iz izpiska tekočega računa z dne 3.4.1996 (priloga B1) izhaja, da je tožena stranka dolgovani znesek vplačala 29.2.1996 (glej rubriko "opis spremembe"). Protispisna je zato pritožbena navedba, da tožena stranka ni z ničemer izkazala, da je dolgovani znesek res plačala.

Nenazadnje je navedeni znesek označen kot vplačilo tudi v "pregledu individualnih knjižb in stanj tekočih računov" (priloga A8). Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila" dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred sodiščem prve stopnje. Kot tožeča stranka pravilno ugotavlja, pritožbeno sodišče iz navedenega razloga tudi ne more upoštevati novega izpiska, ki ga je le-ta predložila pritožbi.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na navedeno dejansko stanje pravilno ugotovilo in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).