Jedro

Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve istega sodišča opr. št. P 53/2018 glede ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju pravdnih strank.

2. Tak sklep s pravočasno izpodbija tožnik. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja.

6. Drži, da sta pravdni stranki v zemljiški knjigi vknjiženi kot solastnici vsaka do ½ na sporni nepremičnini. Ne drži pa, da je to nesporno dejstvo, saj mu je toženka nasprotovala že v odgovoru na tožbo in je tudi sprožila pravdni postopek v katerem se ugotavlja njen višji solastniški delež na skupnem premoženju. Gre za skupno premoženje bivših zakoncev, deleži na skupnem premoženju niso nesporni in se ugotavljajo v drugem pravdnem postopku.

7. Izvedenec v tem pravdnem postopku ne more izračunati višine uporabnine, dokler niso znani deleži pravdnih strank na skupnem premoženju, ki pa se ugotavljajo v drugem postopku.

8. Matični postopek je potrditvah pritožbe kompleksen in dolgotrajen, pri tem pa pritožba pozablja, da bi moral biti tudi v tem postopku izpeljan dokazni postopek za odločanje o predhodnem vprašanju in s tem odločanje v tem pravdnem postopku ne bo nič hitrejše kot če bo sodišče na takšno odločitev v drugem pravdnem postopku, ki že teče, počakalo.

9. Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom. Stališče sodne prakse je drugačno, za uveljavitev večjega deleža od zakonsko domnevane ½ toženi stranki ni potrebno vložiti nasprotne tožbe, ampak zadostuje že ugovor (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 296/2016). Ugovor toženke po višjem 70 % deležu na skupnem premoženju torej zadostuje, da mora sodišče tudi v tem postopku ugotavljati delež na skupnem premoženju, kar bi glede nato, da v zvezi s tem vprašanjem že teče pravdni postopek P 53/2018 pomenilo podvajanje izvajanja istih dokazov in nastanek nepotrebnih stroškov.

10. Pritožba napačno razume 10. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. V prvem stavku te točke sodišče prve stopnje povzema določilo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s tem ne nasprotuje izreku sklepa, saj sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazloži, da ne bo čakalo na odločitev o delitvi skupnega premoženja, kar je tudi predmet obravnavanja v zadevi P 53/2018, ne predstavlja pa predhodnega vprašanja v tem pravdnem postopku za plačilo uporabnine.

11. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

12. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.