Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da v I. točki izreka navedene služnostne pravice prenehajo s pravnomočnostjo sodbe, zavrnilo tožbeni zahtevek v presežku, to je v delu, kjer je tožnik zahteval prenehanje služnosti iz I. točke izreka z izdajo sodbe sodišča prve stopnje in v delu, kjer je tožnik zahteval prenehanje brezplačne služnostne pravice dovoza in dostopa, to je hoje in vožnje z vsemi vrstami vozil po obstoječi dostopni poti ter odločilo o stroških postopka.
2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo o pritožbenih stroških.
3.Tožnik predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:
"1. Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 222. člena SPZ, ko je presojalo, kakšen dostop mora imeti toženka do svoje nepremičnine po vzpostavitvi stika z javno potjo, in ko pri tem ni upoštevalo določbe 88. člena SPZ glede nujne poti, ki določa, da zadostuje stik gospodujoče nepremičnine z javno potjo?
2. Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 222. člena SPZ v povezavi z 243. členom ZPP, ko je glede vprašanja bistveno spremenjenih okoliščin, potrebnih za ukinitev služnosti, odločilo o strokovnem vprašanju gradbene oz. cestnoprometne stroke brez izvedenca te stroke, da kljub stiku nepremičnine toženke z javno cesto niso obstajali razlogi za ukinitev služnosti?
3. Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 222. člena SPZ, ko je presodilo, da sprememba rabe gospodujoče nepremičnine iz občasne počitniške rabe nepremičnine v stalno naseljenost ne predstavlja spremenjenega načina izkoriščanja služnosti glede na namen, za katerega je bila služnostna pravica ustanovljena, in je ta s stikom gospodujoče nepremičnine toženke odpadel ter so s tem obstajali pogoji za njeno prenehanje?
4. Ali je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče napačno povzelo vsebino listine "Strokovno mnenje družbe Cestni Inženiring, d. o. o., junij 2022" glede trditev tožnika, da je dostop peš in s parkiranjem na nepremičnini toženke mogoč in predstavlja primeren dostop oz. stik z javno potjo, ki utemeljuje ukinitev služnostne pravice?
5. Ali je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče napačno povzelo vsebino listine "Zapisnik o ogledu Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 24. 5. 2023" glede vprašanja, ali je primeren dostop oz. stik z javno potjo z nepremičnino toženke zagotovljen?
6. Ali je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS, s tem ko se sodišče ni opredelilo do vseh relevantnih dokazov oz. dokaznih predlogov tožnika?"
4.Predlog ni utemeljen.
5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.