Jedro

V zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopniški družbi ni treba izkazati, da bo posle opravljala oseba iz 230. člena Zakona o zavarovalništvu.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba tožene stranke z dne 15.3.2001 št... se o d p r a v i in zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala od tožene stranke izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalniškega zastopanja.

Zahtevo tožeče stranke je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila zato, ker tožeča stranka ni sledila njenemu pozivu, naj v naknadnem roku predloži dokaze, da bo posle zavarovalniškega zastopanja opravljala oseba iz 230. oziroma iz 358. člena Zakona o zavarovalništvu (Ur. list RS št. 13/2000; v nadaljevanju ZZavar).

V tožbi, s katero izpodbija odločbo tožene stranke, navaja tožeča stranka, da je treba za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalniškega zastopanja izkazati samo izpolnjevanje zahtev iz 238. člena ZZavar, ne pa tudi zahtev iz 230. člena ZZavar. Zato sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe. Meni, da je odločila pravilno, ker tožeča stranka ni po prvem odstavku 236. člena ZZavar izkazala, da lahko opravlja storitve zavarovalniškega zastopanja. Posle zavarovalniškega zastopanja lahko namreč opravlja samo oseba z dovoljenjem iz prvega odstavka 230. člena ZZavar.

Tožba je utemeljena.

Po drugem odstavku 238. člena ZZavar se za zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja smiselno uporabljajo določbe 2. do 5. točke prvega odstavka 66. člena ZZavar. Nobena od navedenih zakonskih določb ne nakazuje na obveznost zavarovalne zastopniške družbe, da priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja dokaze o izpolnjevanju zahtev iz drugega odstavka 230. člena ZZavar.

Drugi odstavek 238. člena ZZavar določa tudi, da mora zavarovalna zastopniška družba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja tudi dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 234. do 237. člena ZZavar. Če izpolnjevanje teh pogojev izkaže, ji Agencija za zavarovalni nadzor izda (mora izdati) dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Med temi pogoji pa ni pogoja, da mora družba, ki zahteva izdajo dovoljenja, izkazati tudi, da bo posle opravljala oseba iz 230. oziroma 358. člena ZZavar.

Tožena stranka zmotno meni, da izhaja omenjena obveznost iz prvega odstavka 236. člena ZZavar. 236. člen ZZavar določa samo, kakšne dejavnosti lahko opravlja zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba (to izhaja tudi iz naslova k 236. členu), ne pa tudi, kakšne pogoje mora takšna družba izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Za pravilno razlago prvega odstavka 236. člena ZZavar je treba namreč brati celotno besedilo določbe, ne pa samo njen del. Glasi se: "Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba lahko opravlja samo storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja". V njem je povdarek na besedi "samo". Pove pa, da lahko opravlja zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba samo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja in nobene druge, ne pa da mora za pridobitev dovoljenja iz tretjega odstavka 238. člena ZZavar predložiti tudi dokaze, da bodo opravljale posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja osebe iz prvega odstavka 230. člena oziroma iz 358. člena ZZavar. Od družb, ki zahtevajo izdajo dovoljenja po 238. členu ZZavar, ni mogoče zahtevati, da sklepajo delovna razmerja, oziroma pogodbe o delu, z osebami iz prvega odstavka 230. člena in 358. člena ZZavar v naprej, ko je lahko izdaja dovoljenja iz tretjega odstavka 238. člena ZZavar časovno precej odmaknjena, pri tem pa še negotova.

Iz povedanega sledi, da je tožena stranka zakon za odločitev nepravilno uporabila. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek (drugi odstavek 281. člena ZZavar v zvezi s 4. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 60. člena Zakona o upravnem sporu - Ur. list RS št. 50/97 do št. 70/2000).