Jedro

Če je tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti zahtevala izvedbo naroka, pa nanj, čeprav je bila v redu vabljena, ne pride, izda sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1) je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo glavnice 1.514,76 EUR s pp ter na povrnitev pravdnih stroškov (točka I izreka) in hkrati odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi povrniti pravdne stroške v višini 315,00 EUR (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se je zaradi vsebinskih in procesnih kršitev pritožila tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarila je, da je sodišče prve stopnje naredilo napako, ker vabila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni poslalo osebno tožniku. Ker le ta opravlja terensko delo in je bil v tem času pooblaščencu praktično nedosegljiv, med njima ni bilo stika, pooblaščenec pa se zato ni udeležil razprave. Pomembno je, da je pooblaščenec predlagal zaslišanje tožnika, ki bi sodišču pojasnil, kaj se je dogajalo ob nakupu avtomobila in po njem. Kljub temu sodišče vabila na razpravo ni poslalo osebno tožniku, kar bi moralo storiti. Sodni sistem je nepravičen, saj ljudem nalaga vrsto dolžnosti, medtem ko sam izdaja sodbe zaradi neke formalne kršitve postopka. Nenatančnost je podana tudi v pravnem pouku, kjer je sodišče prve stopnje zapisalo, da je, čeprav je bila izdana sodba, pritožba v roku 8 dni dovoljena zoper sklep.

3. Pritožba je bila v odgovor na poslana toženi stranki, ki pa ga le-ta ni podala.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Če je tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti zahtevala izvedbo naroka, pa nanj, čeprav je bila v redu vabljena, ne pride, izda sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 454. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP. Na to posledico je sodišče prve stopnje tožečo stranko v vabilu na glavno obravnavo tudi pravilno opozorilo. To vabilo je tožniku vročalo po njegovem pooblaščenem odvetniku, za kar je imelo izrecno zakonsko podlago v zadnjem odstavku 142. člena ZPP.(2) Pritožbena navedba, da je bilo dolžno vabilo poslati neposredno tožniku in da je posledično zagrešilo „hudo napako,“ zato nikakor ne drži. 6. Kljub pravilnemu vabljenju ne tožnik in ne njegov pooblaščeni odvetnik na narok nista pristopila, svojega izostanka pa nista opravičila. Na podlagi teh (edino relevantnih)(3) dejstev je sodišče prve stopnje upoštevajoč določbe tretjega odstavka 454. člena in 317. člena ZPP utemeljeno izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo (sodbo na podlagi odpovedi). Četudi bi bile pritožbene navedbe o tem, zakaj ne tožnik in ne njegov pooblaščeni odvetnik na narok(4) nista pristopila, resnične, z ozirom na to da sta bila pravilno vabljena in da nista predlagala ne preložitve naroka niti nista pravočasno opravičila izostanka, ne bi predstavljale utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bilo moč predmetno sodbo uspešno izpodbijati. Tudi sicer velja poudariti, da bi bila izdaja predmetne sodbe preprečena že, če bi na narok pristopil tožnikov pooblaščenec.(5) Glede na navedeno in posledico, ki bi jo bilo moč preprečiti že z njegovim pristopom, pritožbena navedba, da se pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ni imel stika s tožnikom, ni niti najmanj prepričljiva.(6) Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku izpodbijane res pomotoma zapisalo, da je pritožba dovoljena zoper „sklep.“ Vendar tudi v tem primeru ne gre za upošteven pritožbeni razlog, (7) saj je moč take očitne pisne pomote (vsak trenutek) sanirati v okviru instituta poprave sodbe (328. člen ZPP).

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člen ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.(8)

(1) sodbo na podlagi odpovedi.

(2) Ki določa, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

(3) Pritožbeno navajanje, zakaj je bilo tožnikovo zaslišanje predlagano, je zato brez pomena.

(4) Ta je bil razpisan le zato, ker je to zahtevala tožeča stranka sama.

(5) Kot je razvidno iz pravdnega spisa, sodišče prve stopnje tožnika hkrati (še) ni vabilo tudi na zaslišanje (njegovo zaslišanje je bilo predlagano v tožbi oziroma vlogi z dne 8.12.2010).

(6) Nerelevantno in z ozirom na navedeno hkrati tudi neprimerno je zato pritožbeno sklicevanje na nepravičnost sodnega sistema ter nesorazmernost med izdano sodbo in kršitvijo postopka (to je razloga, zaradi katerega je bila izdana).

(7) Da omenjena napaka ne „presega“ narave pomotnega zapisa in da je brez vsebinskih posledic dokazuje navsezadnje samo dejstvo, da pri tožniku ni povzročila nobenega dvoma, ali je obravnavana pritožba dopustna ali ne.

(8) Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških, glede katere tožeča stranka sicer ni podala posebne obrazložitve.