Jedro

Tožnica po presoji sodišča ne izkazuje več potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe, saj je naloženo obveznost že izpolnila in posledično ne more več priti do prisilne izvršitve te obveznosti. Glede obstoja pravnega interesa iz sodne prakse izhaja, ni mogoče vselej šteti, da pravni interes za tožbo v upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo preneha zgolj zato, ker ne bo moglo priti do prisilne izvršitve obveznosti, ki je z njo naložena. To, da zaradi varstva lastnega pravnega položaja in interesov inšpekcijski zavezanec prostovoljno izpolni naloženo obveznost, mu ne more odvzeti pravnega interesa, da s tožbo izpodbija inšpekcijsko odločbo kot temelj naložitve obveznosti, saj ta z izvršitvijo ne preneha učinkovati. Le v primeru, ko iz pravnih ali dejanskih okoliščin odprava izpodbijane inšpekcijske odločbe ne more voditi do izboljšanja pravnega položaja tožnika, je mogoče slednjemu odreči interes za izpodbojno tožbo v upravnem sporu. Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi. Z izpolnitvijo naložene obveznosti, tj. z odstranitvijo odpadkov, so namreč prenehali pravni učinki izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa, zato si tožnica z vloženo izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati oziroma doseči ugodnejše rešitve.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožnici odredil odstranitev mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov iz parc. št. ... Rok za izvršite odločbe je bil določen na 8 dni od vročitve odločbe, tožnica je bila dolžna o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti prvostopenjski organ. Odločeno je bilo še o stroških postopka in nesuspenzivnosti pritožbe.

2.Prvostopenjski organ je 7. 1. 2021 po uradni dolžnosti opravil ogled zgoraj navedene parcele, ki se nahaja v neposredni bližini tožničinega naslova stalnega prebivališča. Ugotovljeno je bilo, da so tam odloženi mešani komunalni in kosovni odpadki v skupni izmeri približno 5 m3, in sicer plastična in pločevinasta embalaža, vzmetnice, stoli, stiropor in cevi. Tožnica je bila z dopisoma z dne 12. 1. 2021 in 22. 1. 2021 seznanjena z uvedbo inšpekcijskega postopka in pozvana k izjasnitvi oziroma podaji pripomb. Inšpekcijski organ je 13. 4. 2021 opravil kontrolni pregled in ugotovil, da so komunalni odpadki še vedno odloženi na parceli, zato je na podlagi petega odstavka 157. a člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) odredil njihovo odstranitev.

3.Župan (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Sporen je bil predvsem prejem zapisnika o inšpekcijskem nadzoru. Obvestilo o uvedbi inšpekcijskega postopka je bilo tožnici vročeno dvakrat, pri čemer prvemu obvestilu z dne 12. 1. 2021 zapisnik pomotoma ni bil priložen. Zato je prvostopenjski organ obvestilo o uvedbi postopka z dne 22. 1. 2021 skupaj z zapisnikom ponovno poslal tožnici, vročeno pa je bilo na podlagi fikcije (87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Ker tožnica nima hišnega predalčnika, je bila pošiljka organu vrnjena z navedbo razloga (nima HP).

4.Tožnica v tožbi ugovarja pravilnosti vročitve. Trdi, da se ni seznanila s pošiljko z dne 22. 1. 2019 skupaj s prilogami, torej tudi ne z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu, saj je bila pošiljka vrnjena prvostopenjskemu organu. Potrjuje, da nima hišnega predalčnika, vendar bi moralo biti obvestilo o pošiljki puščeno na njenem naslovu (zataknjeno za vrata). Z zapisnikom, ki prvič ni bil priložen obvestilu o uvedbi postopka, se tako ni mogla seznaniti, zato ni imela možnosti izjaviti se v postopku. Dodatno ugovarja, da ni odgovorna za odstranitev smeti, ki jih mimoidoči odvržejo na njene površine. Gre za smeti, ki so na zasebno površino (tožničino dvorišče) zašle z javnih površin, med njimi so tudi injekcijske igle. Smeti bi morala odstraniti toženka, ki ima sredstva, opremo in usposobljene zaposlene. Predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje toženke, sodišče pa naj izpodbijano odločbo odpravi in ji povrne stroške postopka.

5.Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da skoraj vse tožbene navedbe predstavljajo tožbene novote (da ji je bil hišni predalčnik večkrat odtujen, da dnevno preverja prispela obvestila o poštnih pošiljkah, da ni odgovorna za odložene smeti, da v bližini ni nobenega smetnjaka, glede injekcijskih igel). Vse te navedbe so neupoštevne, pri čemer se izpodbijana odločba nanaša le na odstranitev komunalnih odpadkov, ne pa na odstranitev injekcijskih igel. V skladu s 157. a členom ZVO-1 je dolžan nezakonito odlaganje komunalnih odpadkov na zemljišču v zasebni lasti preprečiti oziroma v nasprotnem primeru zagotoviti odstranitev odpadkov lastnik ali drug posestnik zemljišča, ne pa občina oziroma njena javna podjetja. Neutemeljeni so tudi tožbeni očitki o kršitvah pravil postopka. Tožnica sama priznava, da nima hišnega predalčnika, vročitev zapisnika o inšpekcijskem pregledu je bila tako pravilno opravljena v skladu z 87. členom ZUP.

6.Sodišče je vpogledalo v listine sodnega spisa, ki ga je v dokazne namene predložila toženka, predvsem zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, obvestilo o uvedbi postopka z dne 12. 1. 2021 in 22. 1 2021, vključno s potrdilom o vročitvi, in pritožbo. Dokazni predlog za zaslišanje obeh strank postopka, ki ga je tožnica prvič podala v tožbi, je sodišče zavrnilo kot nesubstanciran in hkrati kot tožbeno novoto. Ob tem sodišče dodaja, da tožnice sicer ni formalno zaslišalo, ji je pa na glavni obravnavi dalo možnost, da izpove, kaj ve povedati o predmetni zadevi, kar je tožnica tudi storila. Na naroku predložene listine (dokazi A2 do A5) je sodišče zavrnilo kot prepozne, saj bi jih tožnica lahko (in tudi morala) predložila že k tožbi.

K I. točki izreka

7.Tožba ni dovoljena.

8.Predmet tega upravnega spora je odločba inšpekcijskega organa, s katero je bilo tožnici na podlagi petega odstavka 157. a člena ZVO-1 naložena odstranitev odloženih odpadkov na zemljišču s parc. št. ..., ki je nesporno v tožničini lasti in posesti. Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo z namenom ugotoviti, ali se po skoraj treh letih od izdaje izpodbijane odločbe smeti še vedno nahajajo na tožničinem dvorišču, saj je od tega dejstva odvisen obstoj pravnega interesa za tožbo, kot jo je vložila tožnica.

9.Tožnica je na naroku pojasnila, da je izpodbijano odločbo prostovoljno izvršila in je odpadke že odstranila. Toženka temu ni nasprotovala, zato sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) to dejstvo šteje za priznano. Toženka naj bi v vmesnem času že začela nov inšpekcijski postopek zoper tožnico, saj naj bi bile (nove) smeti ponovno odložene na tožničinem dvorišču in v sami zgradbi.

10.V skladu z ustaljeno sodno prakso, mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.

11.Tožnica po presoji sodišča ne izkazuje več potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe, saj je naloženo obveznost že izpolnila in posledično ne more več priti do prisilne izvršitve te obveznosti. Glede obstoja pravnega interesa iz sodne prakse1 izhaja, ni mogoče vselej šteti, da pravni interes za tožbo v upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo preneha zgolj zato, ker ne bo moglo priti do prisilne izvršitve obveznosti, ki je z njo naložena.2 To, da zaradi varstva lastnega pravnega položaja in interesov inšpekcijski zavezanec prostovoljno izpolni naloženo obveznost, mu ne more odvzeti pravnega interesa, da s tožbo izpodbija inšpekcijsko odločbo kot temelj naložitve obveznosti, saj ta z izvršitvijo ne preneha učinkovati. Le v primeru, ko iz pravnih ali dejanskih okoliščin odprava izpodbijane inšpekcijske odločbe ne more voditi do izboljšanja pravnega položaja tožnika, je mogoče slednjemu odreči interes za izpodbojno tožbo v upravnem sporu.

12.Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi. Z izpolnitvijo naložene obveznosti, tj. z odstranitvijo odpadkov, so namreč prenehali pravni učinki izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa, zato si tožnica z vloženo izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati oziroma doseči ugodnejše rešitve. Glede na to, da je obveznost, ki je bila naložena z izpodbijano odločbo, že izpolnjena, namreč inšpekcijski organ glede na podano dejansko stanje tudi v primeru odprave izpodbijane odločbe v ponovljenem postopku ne bi mogel izdati nove (drugačne) odločitve o zadevi, saj ne bi mogel ponovno naložiti izvršitve že izpolnjene obveznosti ne tožnici ne drugemu zavezancu (toženki oziroma njenim pristojnim službam, kot to zahteva tožnica). Odpadkov, ki jih ni več, namreč že po naravi stvari ni mogoče odstraniti. Tožnica tudi ni navedla, da bi se izrek, ki utemeljuje dolžnost odstranitve odpadkov z njenega dvorišča, prisilno izvrševal v postopku upravne izvršbe, ampak je nasprotno trdila, da je odpadke odstranila prostovoljno. Z odpravo izpodbijane odločbe se torej njen pravni položaj tudi v tem pogledu ne bi mogel izboljšati oziroma kakor koli spremeniti.

13.S tožbo v upravnem sporu se lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije) in ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba) (prvi odstavek 33. člena ZUS-1). Na podlagi navedene zakonske določbe bi torej tožnica lahko v konkretni zadevi zahtevala ugotovitev, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi, bi pa tudi za vložitev ugotovitvene tožbe morala izkazati pravni interes. Tožnica v obravnavnem primeru take tožbe ni vložila, čeprav je bila na naroku izrecno opozorjena na presojo sodišča glede neobstoja pravnega interesa za izpodbojno tožbo.

14.Ker je sodišče ugotovilo, da procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe niso izpolnjene, je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

15.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 259/2015 z dne 20. 1. 2016, 12. točka obrazložitve.

2Temeljna vsebina inšpekcijske odločbe je praviloma v tem, da se v njej opredeli zavezanca in vsebino obveznosti, ki jo je na podlagi materialnih predpisov dolžan izvršiti. S tem je vzpostavljeno javnopravno razmerje med nosilcem oblasti (npr. občino) in posameznikom, ki po svojem učinku ni neposredno pogojeno z oblastveno prisilo za izpolnitev navedene obveznosti.

3Prim. tudi sklepa Upravnega sodišča III U 240/2015 z dne 10. 6. 2016 in I U 249/2012 z dne 31. 5. 2012.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.