Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh pomembnih okoliščin, na katere se je dolžnik skliceval v svojem predlogu. Ni namreč upoštevana okoliščina, da je eden od dolžnikovih otrok otrok s posebnimi potrebami, niti njegovo zdravstveno stanje, na katerega se je dolžnik skliceval že v predlogu za odpust obveznosti in predložil tudi ustrezna dokazila. Ima namreč psihične težave (anksioznost) in telesne težave (desna rama), telesne težave pa mu onemogočajo opravljanje težjih del, zato je napačna navedba, da je dolžnik na vrhuncu ustvarjalne moči.
Pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje treh let in pol, zadnji dan preizkusnega obdobja pa poteče 24. 4. 2018.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in (2.) določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, pri čemer zadnji dan tega obdobja poteče 24. 10. 2019. 2. Zoper 2. točko tega sklepa se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je eden od njegovih otrok (hči E., rojena 27. 10. 2006) otrok s posebnimi potrebami, saj ima downov sindrom. Vključena je sicer v običajno šolo, zaradi česar sta se starša morala odpovedati pravici do pomočnika. To pa zahteva dodatno angažiranje staršev, zato je dolžnikova žena zaposlena le s polovičnim delovnim časom, oba pa se z njo veliko ukvarjata. Poleg tega ima dolžnik tudi zdravstvene težave (telesne – rama desne roke in psihične – depresija oziroma anksioznost), zaradi česar ni na vrhuncu ustvarjalne moči, temveč nima možnosti za pridobitev boljše ali dodatne zaposlitve. Večina dolgov bo poplačana iz vrednosti stanovanjske hiše, ki je bila v sodnem postopku ocenjena na 608.164,78 EUR, nekaj pa tudi iz presežka dolžnikovih dohodkov. Ostali bodo tudi brez prebivališča, zagotovitev novega pa tudi terja določena sredstva, ki jih dolžnik še dolgo ne bo mogel pridobiti zaradi dolžine preizkusnega obdobja. Vsa dokazila je tudi predložil že predlogu za odpust obveznosti. Primerno bi bilo le najkrajše preizkusno obdobje.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Sodišče mora pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevati starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za insolventnost (4. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Med kriteriji, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, so starost 43 let, da je poročen in oče treh mladoletnih otrok ter zaposlen, razlog za insolventnost pa je v pretežni meri prevzeto poroštvo za družinsko podjetje E. d. o. o., ki je v stečajnem postopku, pri čemer je predvsem pomembno dejstvo, da je dolžnik na vrhuncu ustvarjalne moči, upoštevati pa je treba tudi namen instituta odpusta obveznosti.
5. Pritožba ima prav, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh pomembnih okoliščin, na katere se je dolžnik skliceval v svojem predlogu. Ni namreč upoštevana okoliščina, da je eden od dolžnikovih otrok otrok s posebnimi potrebami, saj ima downov sindrom, zaradi česar je dolžnikova žena zaposlena le s polovičnim delovnim časom, oba pa morata v popoldanskem času skrbeti zanjo in se z njo veliko ukvarjati, njeno stanje pa zahteva tudi prilagoditve dóma. Ne dolžnik ne njegova žena zato ne moreta poskrbeti še za dodatni zaslužek, njuni dohodki pa so majhni. Prav tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo zdravstvenega stanja, na katerega se je dolžnik skliceval že v predlogu za odpust obveznosti in predložil tudi ustrezna dokazila. Ima namreč psihične težave (anksioznost) in telesne težave (desna rama), telesne težave pa mu onemogočajo opravljanje težjih del, zato je napačna navedba, da je dolžnik na vrhuncu ustvarjalne moči. Te okoliščine pa utemeljujejo določitev krajšega preizkusnega obdobja, kot ga je določilo sodišče prve stopnje. Dolžnik sicer nima prav, ko navaja, da bi bilo primerno preizkusno obdobje le dve leti, vsekakor pa po oceni višjega sodišča ni primerno niti najdaljše, petletno preizkusno obdobje. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi dejstvo, da dolžnikove obveznosti znašajo več kot 1,8 milijona EUR samo glede glavnic. Tudi če bo s prodajo družinske hiše, katere vrednost je ocenjena na dobrih 600.000,00 EUR, poravnan del dolga, so dolgovi še vseeno zelo visoki. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je pretežen del dolžnikovih dolgov nastal zaradi poroštev, danih družinskemu podjetju, del pa zaradi poroštva, danega sestri. Na neplačevitost družinskega podjetja pa je vplivalo dejstvo, da njegovi dolžniki niso plačevali svojih dolgov (1,5 milijona EUR).
6. Ob upoštevanju navedenih okoliščin višje sodišče ocenjuje, da je primerno preizkusno obdobje treh let in pol. Zato je pritožbi delno ugodilo in 2. točko sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je določilo preizkusno obdobje treh let in pol, pri čemer bo zadnji dan preizkusnega obdobja potekel 24. 4. 2018 (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).