- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 125/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:I.IPS.125.2008 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Čeprav je oškodovanec kot tožilec stranka v kazenskem postopku, pa ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, temveč lahko da le pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu.
Izrek
Zahteva pooblaščenca oškodovanca kot tožilca F.T. za varstvo zakonitosti se zavrže.
Obrazložitev
Okrajno sodišče na Ptuju je s sodbo z dne 26.3.2007 obdolženega A.M. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ ter po tretjem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati povprečnino v znesku 70.000 SIT oziroma 292,10 EUR. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 19.12.2007 zavrnilo pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, oškodovancu kot tožilcu pa naložilo v plačilo povprečnino v znesku 300 EUR.
Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve materialnega prava. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje na prvo stopnjo z navodilom za izvedbo že predlaganih dokazov.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po določbi prvega odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Glede na takšno določbo oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, čeprav je stranka v kazenskem postopku. Če meni, da je bil s pravnomočno sodbo kršen zakon, lahko da le pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu, da vloži to izredno pravno sredstvo.
Ker je v tej zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.